Skrbijo za 183 ljudi, a jih še zamenjujejo za čistilce

Krško – »Tudi če denar ne bi bil problem, ne bi šla v dom. Sem hudo rada doma,« pravi Marija Turšič iz Velike vasi, ki jo dvakrat na dan obiščejo oskrbovalke krškega centra za socialno delo. Število uporabnikov pomoči na domu v občini je v porastu, zavest občanov o tej vrsti pomoči pa je zelo slaba.

Na krškem centru za socialno delo je za izvajanje pomoči na domu 21 zaposlenih: dva voznika razvozita okoli 80 kosil na dan, 19 socialnih oskrbovalk več kot 180 uporabnikom pomaga do trikrat na dan. Na zadnji dan leta 2014 je pomoč v občinah Krško in Kostanjevica na Krki prejemalo 183 starostnikov (171 in 12), leto pred tem 181 (167 in 14).

»Zadnja leta število oskrbovancev narašča. Ljudje radi ostajajo doma, poleg tega je za mnoge strošek bivanja v domovih za upokojence prevelik – večina naših oskrbovancev ima namreč manj kot 500 evrov mesečnih prihodkov,« pravi vodja področja na krškem CSD Carmen Rajer. Dolga leta je zavod, ki je prvo obliko pomoči na domu začel izvajati leta 1991, oskrboval okoli 140 ljudi, konec leta 2012 pa jih je bilo že 171. Medtem ko si Evropa že dolgo prizadeva doseči nizko stopnjo institucionalnega varstva starejših, Slovenija temu trendu sledi počasi. Deloma tudi zato, ker je ta vrsta pomoči v javnosti slabo prepoznavna.

Zamenjujejo jih s čistilci

»Ljudje nas zamenjujejo s čistilnim servisom,« pravi Rajerjeva. »Poleg tega imajo napačno predstavo o ceni ure pomoči. V Krškem ob delovnikih znaša 3,95 evra, v Kostanjevici na Krki pa zaradi nižje občinske subvencije 6,03 evra. Tudi strokovni delavci iz drugih ustanov nas ne poznajo dovolj. Posledično je informiranje potencialnih uporabnikov naših storitev slabše, kot bi lahko bilo.«

Krški CSD je tako lani javnim zavodom ponudil predstavitev storitve, na kar so se ob odsotnosti predstavnikov posavskih zdravstvenih domov odzvali le zaposleni v brežiški in novomeški bolnišnici. Dodatna nevšečnost je pomanjkanje socialnih delavcev v bolnišnicah, ki bi po odpustitvi pacienta, potrebnega nadaljnje pomoči ,s poznavanjem njegove socialne mreže in kontaktiranjem ustreznih služb ublažile njegovo vrnitev domov.

»V Brežicah je nekoč uspešno delovala socialna delavka. Zdaj se zgodi, da nas medicinske sestre v petek popoldne samo obvestijo o odpustitvi,« pravi Rajerjeva, ki kot predsednica sekcije za oskrbo na domu s predlogi sodeluje tudi pri pripravi zakona o dolgotrajni oskrbi: »Želimo si vzpostavitev koordinatorjev, ki bi poznali vse oblike pomoči in bi v teh primerih poskrbeli, da svojcev ne bi več pošiljali od vrat do vrat.«

Delo mnogih poklicev in kavica

»Izredno sem hvaležna vsem oskrbovalkam. Vse so izredno prijazne, ni kritike,« pravi leta 1936 rojena Marija Turšič, ki je po operaciji v predelu križa prikovana na posteljo štiri leta. V njenem primeru jo zaradi fizično zahtevnega dela dvakrat na dan hkrati obiščeta dve oskrbovalki. »Obvladati moramo več poklicev: negovalka, fizioterapevtka, frizerka, manikerka, voznica ...« po slabih petih letih opravljanja zahtevnega dela – oskrba je neprekinjena ne glede na praznični čas ali nedostopnost cest zaradi snežnih zametov – pravi Jolanda Možek. »Jemljejo nas kot družinskega člana. Komaj čakajo, da pridemo k njim na opravila, pogovor, tudi kavico moramo včasih popiti. Za nekatere smo edini stik s svetom. To delo opravljamo z veseljem, le plače so nizke, večina nas prejme do 700 evrov neto.« Starostnikom – predvsem gre za starejše od 75 let – nudijo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, v gospodinjstvu in ohranjanju socialnih stikov.

Na krškem CSD bodo do konca leta pripravili predlog za ustanovitev socialnega servisa, ki bi ob praviloma nižji ceni kot pri zasebnikih starostnikom nudili storitve zunaj pomoči na domu (nakup živil, priprava drv, urejanje okolice, prevozi ...). Krška občina, ki je za pomoč na domu lani namenila 375.000 evrov (kostanjeviška 37.000) od skupno potrebnih 532.000 evrov, je, kot navajajo na CSD, projekt pripravljena podpreti.