Skrite nevarnosti rek in gramoznic

Policija kopanja na črno ne preganja, ker nima zakonske podlage. Ob vročih dneh pridejo prav tudi reke v središčih mest.

Objavljeno
30. julij 2013 17.14
Dvanajstletni Mitja se hladi na reki Krki, na urejenem kopališču v Stavči vasi pri Žužemberku, 28.julija, 2013.
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – V pasji vročini, ki je te dni zajela tudi Slovenijo, ljudje iščejo različne načine osvežitve. Tudi na divjih kopališčih kot so reke, jezera, gramoznice in ribniki, kjer pa je kopanje vse prej kot varno. Morda niti ne toliko zaradi kakovosti vode kot zaradi nevarnosti utopitve.

Policija je v prvih šestih mesecih obravnavala pet utopitev, bolj odmeven primer je bila po besedah Draga Menegalije z Generalne policijske uprave utopitev dveh v Soči. V policijski statistiki v obdobju 2008–2012 je sicer 80 utopitev, največ v rekah, kar 30, precej manj pa v morju (osem), bazenih (devet) in jezerih (devet). Preostali kraji utopitev (24) so zelo različni, je zapisal Menegalija, od domače kopalne kadi do gramoznic.

Voda v gramoznici neoporečna, a nevarna

Kopalne vode v Sloveniji so razdeljene na naravna kopališča z upravljavcem, kopališkim redom in reševalci iz vode ter na kopalna območja, kjer reševanje iz vode ni zagotovljeno, je pa urejen dostop oziroma vstop v vodo, poskrbljeno je za odlaganje odpadkov in opravljajo se analize ustreznosti vode, je pojasnil Menegalija: »Tako imenovana divja kopališča so torej območja, ki ne sodijo v omenjeni kategoriji in tam je kopanje na lastno odgovornost. Ponekod, kjer je nevarnost utopitev večja, lokalna skupnost na to opozarja z različnimi opozorilnimi oziroma obvestilnimi tablami. Neupoštevanja tovrstnih opozoril policija ne sankcionira oziroma za to nima zakonske podlage.«

Eno bolj priljubljenih divjih kopališč na mariborskem koncu je gramoznica v občini Hoče - Slivnica. Nataša Sovič z Inštituta za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor je povedala, da so lani tam bolj iz radovednosti, ker gre pač za precej obljudeno divje kopališče, odvzeli vzorec vode in rezultat je pokazal, da je odlična.

A na hoško-slivniški občini opozarjajo, da gramoznica ni registrirana kot kopališče in za to tudi nima ustreznih dovoljenj. »Kljub temu jo že uporabljajo kopalci, vozniki z vodnimi skuterji, motornimi čolni in deskarji, vsi vedoč, da to počno na lastno odgovornost,« je poudarila direktorica občinske uprave Irma Bračko.

Za kopalce je po njenih besedah nevarna zlasti temperatura vode, ki je poldrugi meter pod gladino za 10 do 15 stopinj nižja, kar povečuje možnost krča in posledično utopitve. Na kakovost vode pa lahko slabo vpliva vožnja z motornimi čolni, saj se skozi gramoznico pretaka podtalnica, s katero se napajajo številni vodni sistemi na Dravskem polju.

V gramoznici je od leta 2009 dovoljen le športni ribolov. Občina je sicer načrtovala ureditev športno rekreacijskega centra, a ker so ob gramoznici asfaltna baza, betonarna, tovarno za predelavo gradbenih odpadkov in separacija, lastniki podjetij pa ne razmišljajo o spremembi lokacije dejavnosti, občina aktivnosti ne more nadaljevati.

Ob hudi vročini kar z mosta v reko

V hudi vročini so za kopanje zanimive tudi reke v mestnih središčih. V Ljubljanici se razgreta mladina občasno namaka v Trnovskem pristanu in na Špici, v Dravo pa kdo tu in tam skoči kar s Studenške brvi. Nevarnosti pred utopitvijo vsekakor ne gre zanemariti, a z mikrobiološkega vidika je kakovost vode veliko boljša kot pred leti, je pojasnila Nataša Sovič: »Je pa res, da smo letos opravili le eno meritev in bi za oceno stanja potrebovali vsaj štiri vzorce. Ker pa Drava nima statusa naravnega kopališča, se kakovost vode ne spremlja redno.«

Mateja Poje z Agencije RS za okolje je povedala, da je mikrobiološka kakovost kopalnih voda v Sloveniji, torej tam, kjer je kopanje dovoljeno, ustrezna. Zato priporoča kopanje tam, kjer spremljajo kakovost vode, in ne v kakšnih gramoznicah, kjer nista znani ne kakovost vode ne varnost pred utopitvijo: »Trezen premislek pred skokom v vodo gotovo ni odveč.«