Tiskane izdaje
Čatež – Skrivnostna dobrotnica iz Švice je prispevala dobršen del finančnih sredstev za velike orgle, ki so jih postavili na koru romarske cerkve Matere božje na Zaplazu in jih je prav na belo nedeljo blagoslovil novomeški škof Anton Glavan. Inštrument je unikaten in so ga izdelali v Orglarski delavnici Antona Škrabla v Rogaški Slatini.
Škofija je po besedah škofijskega ekonoma dr. Janeza Grila za orgle izbrala cerkev na Zaplazu, ko so se po ustanovitvi novomeške škofije leta 2006 morali odločiti, katera božjepotna cerkev bo postala osrednje romarsko središče. »Odločili smo se za romarsko cerkev na Zaplazu, ker je od številnih starejših in tudi lepših romarskih cerkva najlaže dostopna tudi z avtobusi in ker je v njej dovolj prostora tudi za večje število romarjev.« Cerkev so v zadnjih letih temeljito obnovili, dogradili so večnamenski prostor – veliko zakristijo, dvorano, pisarno in sanitarije. Prostor pred cerkvijo, parkirišče in okolico so uredili tako, da se na Zaplazu lahko zbere več tisoč vernikov.
Za še večjo
Nekateri verniki na Čatežu sicer menijo, da bi bilo finančna sredstva bolje nameniti, denimo, za ureditev ogrevanja v cerkvi, ki ga božji hram še zmeraj nima, večina pa je z najnovejšo pridobitvijo vendarle zadovoljna. Predsednica Turističnega društva Čatež Tatjana Bregar je prepričana, da bodo orgle pripomogle k še večji prepoznavnosti kraja. Po mnenju predsednika krajevne skupnosti Čatež Bogomirja Mlakarja bo novi inštrument pripomogel k razvoju verskega turizma, s čimer se strinja tudi trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki je izrazil zadovoljstvo, da bo prav po zaslugi ekonoma Grila ta del trebanjske občine postal še bolj prepoznaven med verniki. In ker dober glas seže v deveto vas, si je zaplaške mega orgle pred kratkim ogledal in jih preizkusil tudi organist iz Ribnice. Verniki si namreč želijo, da bi tamkajšnji župan Jože Levstek odvezal občinski mošnjiček in prispeval del finančnih sredstev za orgle v cerkvi Sv. trojice v Hrovači.
Sestavljali so jih pet mesecev
»Precej sem hodil po cerkvah, a takih orgel nisem videl še nikjer. Najbolj mi je bilo všeč, ko je organist ob njihovem blagoslovu iz njih izvabil petje kukavice in čudovite zvoke trobente, flavte in drugih inštrumentov,« je povedal bližnji sosed zaplaške cerkve Janez Sladič. Tudi on je prepričan, da si jih bodo ljudje z veseljem ogledovali in tako pripomogli k razvoju verskega turizma.
Delavci iz Orglarstva Škrabl so jih začeli postavljati sredi novembra lani, dela pa so trajala pet mesecev. Po besedah Antona Škrabla imajo orgle 29 samostojnih pojočih registrov, dva manuala in pedal ter 1836 piščali, od tega je 314 lesenih, druge so iz kositra in svinca. Vsaka piščal je unikat in vsaka je zase intonirana ter uglašena, a se med seboj dobro dopolnjujejo in zlivajo v harmonijo. Največja meri več kot pet metrov, najmanjša le nekaj milimetrov. »Za zaplaške orgle smo izrisali več kot 600 kvadratnih metrov načrtov. Vanje smo vgradili več kakor 250.000 različnih delov iz različnih materialov,« je povedal Škrabl. V tej orglarski delavnici so v četrt stoletja izdelali že 340 orgel, od tega 114 za slovenske cerkve, njihovi izdelki pa so tudi v ZDA, v Nigeriji, v Seulu v Koreji, na Kitajskem in po vsej Evropi. »Vsake nove orgle pripomorejo k dvigu kulturne in liturgične ravni v vsaki župniji in kraju. Prepričan sem, da bo tako tudi na Zaplazu in da smo izpolnili vsa pričakovanja,« pravi Škrabl.
