Tiskane izdaje
Prevalje, Ljubljana, Laško – Na Koroškem so ogorčeni, ker severnega dela tretje razvojne osi ni v osnutku državne strategije razvoja prometnic do leta 2030. Iz kabineta premierke Bratuškove so odpisali gospodarski zbornici Saša, da bosta ministra Samo Omerzel in Dejan Židan začela iskati kompromis in cesto umeščati po oživljeni trasi Velenje–Šentrupert. V Laškem medtem ljudje občini očitajo, da pripravlja zemljišča za razširitev sedanje ceste, čemur so pred leti že nasprotovali.
Župan Prevalj Matic Tasič pravi, da so jih na to opozorili poslanci, informacijo pa so jim potrdili zaposleni na ministrstvu za infrastrukturo: »To bi bila za Koroško katastrofa.« Čeprav bo vlada resolucijo sprejela predvidoma šele prihodnje leto, naj bi na podlagi osnutka že pripravljali nabor ukrepov za operativni program 2014–2020. Koroški župani se predvsem bojijo, da bo zato Koroška prezrta pri prometnih projektih operativnega programa, ki jih bo država prijavila za sofinanciranje iz EU.
Vlado in ministrstvo zato pozivajo, naj jih vključita v pripravo strategije in jim predstavita osnutek, ki naj vsebuje celotni severni odsek hitre ceste od Velenja do Holmca in ne le do Slovenj Gradca, kakor je nazadnje načrtovalo ministrstvo. Zahtevajo nadaljevanje aktivnosti na odseku Velenje–Slovenj Gradec, za katerega je bil državni prostorski načrt sprejet že lani avgusta. Sestati se hočejo tudi z ministrom Omerzelom.
Izboljšava izboljšane trase
Odgovor iz kabineta predsednice vlade pa so dočakali župani in gospodarstveniki Savinjsko-šaleške podregije. Alenki Bratušek so pisali po sestanku z ministrom Omerzelom 1. aprila. Minister jih je prijetno presenetil z odločitvijo, da bo poskušal uveljaviti zaradi protestov Braslovčanov in nasprotovanja kmetijskega ministrstva že opuščeno traso Velenje–Šentrupert (F2-2). Prosil jih je za podporo pri predsednici vlade in zato so ji v pismu navedli argumente za traso F2-2 ter opozorili na nevarnost selitve Gorenja in drugega gospodarstva iz prometno slabo dostopnih dolin. Minister Dejan Židan se je na to odzval z opozorilom, da je bila trasa F2-2 zaradi pretirane izgube kmetijskih zemljišč že opuščena.
A v kabinetu vlade svoj čas optimizirano traso Velenje–Šentrupert očitno podpirajo. Vodja kabineta Jernej Pavlič je v imenu predsednice odpisal, da Omerzel traso F2-2 ocenjuje kot najbolj ustrezno in da se bo zanjo še ta mesec začelo medresorsko usklajevanje. Vlada se zaveda nevarnosti izgube najboljših kmetijskih zemljišč, zato bosta obe ministrstvi »kljub zasedbi kmetijskih zemljišč z novo cesto« poskušali vzpostaviti »pogoje za izboljšanje kmetijskih zemljišč in pogojev kmetijske pridelave v Spodnji Savinjski dolini«. Kako bi bilo to mogoče, v kabinetu predsednice vlade niso pojasnili.
Skozi Laško ali mimo?
Največji zaostanek pri načrtovanju si je doslej nabral srednji del tretje razvojne osi med Celjem in Savinjsko dolino ter Novim mestom in Dolenjsko. Civilna družba je v Laškem že leta 2008 nasprotovala načrtom, da bi cesta šla skozi kraj. Ko so v torek javno predstavljali nov občinski prostorski načrt (OPN), se je nasprotovanje Civilne iniciative krajanov občine Laško (CIL) obnovilo. Prepričani so, da želi občina v OPN potiho umestiti hitro cesto, saj so prav zemljišča, po katerih je bila sprva načrtovana hitra cesta, predvidena za spremembo namembnosti.
CIL je župana Franca Zdolška obvestila, da stališč o cesti iz leta 2008 niso spremenili: ne nasprotujejo ji, ne bodo pa dovolili, da bi jo umestili skozi Laško. Zato zahtevajo zadržanje OPN in javno razgrnitev projekta srednjega dela tretje razvoje osi. Predsednik CIL Franci Vindišar pa je po javni obravnavi OPN dejal, da je bila zelo površna: »Nobenih odgovorov nismo dobili.« Toda podžupan Jože Senica je zagotovil, da gre pri spremembi namembnosti zemljišč le za naključja in da občinski prostorski načrt nima nič s hitro cesto. Laščanov po njegovem nočejo prelisičiti, ministrstvo pa bodo pozvali, naj jim pojasni, kako daleč so priprave.
Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nam povedali, da je odsek hitre ceste med savinjsko in dolenjsko avtocesto vprašljiv zaradi ekonomske upravičenosti in družbene sprejemljivosti. Zato iščejo novo najustreznejšo varianto, ki vključuje tudi minimalno varianto, kar pomeni posodobitev obstoječih cest. Navedbe ministrstva torej potrjujejo, da sta za CIL sporni modernizacija in razširitev glavne cest skozi Laško še vedno v igri. A četudi, ceste še ne bo kmalu. »Do konca leta 2015 ni predvidenih aktivnosti na tem projektu. Postopek priprave tega DPN se bo predvidoma nadaljeval z javnimi razgrnitvami predloga najustreznejše variante in javnimi obravnavami v letu 2016,« so sporočili z Omerzelovega ministrstva.
