Tiskane izdaje
Poldrugo leto po stečaju tovarne kuhinj Svea hočejo Zagorjani na njenem pogorišču vzpostaviti lesni center (Lc), ki bi bil temelj novi slovenski lesni predelovalni verigi. Premierja Mira Cerarja pozivajo, naj vlada na lokaciji registrira bodočo družbo Slovenski državni gozdovi. Po naših informacijah na pobudo občine nastaja konzorcij, zainteresiran za zagon Lc, stečajni upravitelj, ki ponudbe za nakup kompleksa zbira še do ponedeljka, pa pravi, da je ni oddal še nihče.
Pobuda Zagorjanov o Lc je odgovor na Cerarjev poziv ob zadnjem obisku Zasavja, naj sami poiščejo rešitev za razvojne izzive, država pa da jih bo v okviru svojih programov podprla.
»Vlada ima po zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in likvidaciji termoelektrarne zdaj prvič priložnost pokazati, ali misli resno s pomočjo Zasavju,« je za Delo dejal zagorski župan Matjaž Švagan. Potrdil je, da si občina prizadeva za ustanovitev konzorcija, kaj več o njem pa ni hotel povedati.
Ponudbe do ponedeljka
Ali bo prav skrivnostni konzorcij postal novi lastnik Sveinih premičnin in nepremičnin, bo znano že kmalu. V ponedeljek se namreč izteče rok za oddajo ponudb za tovarniški kompleks Svee, ki je v paketu naprodaj za izhodiščnih 3,7 milijona evrov, petnajst odstotkov manj od likvidacijske vrednosti. Po podatkih stečajnega upravitelja Tomaža Kosa ni prispela še nobena ponudba: »Prodaje so vselej nepredvidljive. Vsi taktiziramo, vsi čakamo en drugega - tudi stečajni upravitelji.«
Kot pravi, zagorske pobude Cerarju ne pozna, znana pa mu je ideja o konzorciju, ki je bila živa že na začetku stečajnega postopka: »Konzorcij ali katerikoli drug kupec bo poleg 3,5 milijona evrov obratnega kapitala potreboval še dva milijona za plače in nakup surovine. Žal v tej dolini ne vidim junaka, ki bi imel na voljo tolikšen znesek.«
Švagan: Država ne bi imela dodatnih stroškov
Po Kosovem mnenju je prav zdaj, ko je zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti države v medresorskem usklajevanju oziroma pred sprejemom na vladi in v državnem zboru, pravi trenutek za takšno pobudo: »Glede na to, da so v stečaju Svee večinske upnice banke in da smo davkoplačevalci in država banke že sanirali, smo prepričani, da sta čimprejšnji zaključek stečajnega postopka in vzpostavitev nove dejavnosti, kakršno je družba Slovenski državni gozdovi, tudi v njihovem interesu.« Največja Sveina upnica je NLB.
Dodatnih stroškov s tem, da bi bil sedež državne institucije v Zagorju, država ne bo imela, bi pa lokalna skupnost s tem dobila nazaj vsaj del od 120 delovnih mest, izgubljenih ob stečaju Svee, je prepričan Švagan: »Les je ena redkih surovin, ki je ima Slovenija na pretek, pa je doslej nismo znali pretvoriti v izdelke z višjo dodano vrednostjo.« Zagorjani računajo, da se bo za Lc finančna podpora našla tudi v okviru slovenske strategije pametne specializacije oziroma evropskih strukturnih skladov.
Občina je pripravljena novi dejavnosti na Sveini lokaciji ponuditi ugodnosti v obliki oprostitve plačila za uporabo stavbnega zemljišča, kot je to v preteklosti že ponudila Svei.
Novi Slovenijales
Tomo Garantini, bivši prvi nadzornik Svee, o zagorski pobudi pravi: »Lesni center je lahko zgodba za prihodnjih nekaj desetletij, drugi slovenski Slovenijales. V Zagorju je infrastruktura, je tradicija lesarstva in tu ima še vedno sedež blagovna znamka slovenskih kuhinj.« A brez sodelovanja države po njegovem ne bo šlo: »Da bo pool lesarjev res živel in ne le životaril, naj bo v mešani lasti, v obliki javno-zasebnega partnerstva.«
Izračuni so že v preteklosti pokazali, da se 150.000-evrska investicija v primarno proizvodnjo - žago - povrne v letu ali dveh; ob proizvodnji med 10.000 do 15.000 kubičnih metrov lesa nastane tretjina sekancev, kar zadošča za ogrevanje več tisoč gospodinjstev.
Zagorske pobude premier še ne more komentirati, ker je predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki bi lahko bil podlaga ustanovitvi gospodarske družbe Slovenski državni gozdovi, še zmeraj v pripravi na ministrstvu za kmetijstvo, so za Delo povedali v Cerarjevemu kabinetu.
