Tiskane izdaje
"Sem zelo vesel, tako kot vsa moja politična skupina, da je Barroso doživel tako visoko zaupanje," je dejal Alojz Peterle (EPP/NSi). Po njegovem to pomeni, da je "odpadla" ponovna izvolitev po Lizbonski pogodbi, ker je Barroso dobil takšno podporo, ki bi bila zadostna tudi po tej pogodbi.
Tudi Milan Zver (EPP/SDS) je bil zadovoljen s podporo Barrosu. "Mislim, da bo delal s polno paro naprej, da bo našel vse vire moči". Po njegovem mnenju je Barrosova prednost ta, da je nekakšen "ekumenski politik", da uspe privabiti v svoje projekte tudi levosredinske, ne le desnosredinske stranke.
Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) je ocenila, da so bile evropske politike med letoma 2004 in 2009 uspešne in da Barroso na čelu Evropske komisije predstavlja kontinuiteto dela, kar bo omogočilo nadaljnje uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog. "Prioritete, ki jih je postavil, so jasne, kar ocenjujem kot pozitivno in nujno potrebno lastnost predsednika Evropske komisije," meni Jordan Cizljeva, ki je Barrosu tudi dala svoj glas.
"Barroso je dobil drugi mandat, a z jasnim sporočilom, da mnogi v parlamentu z njegovim dosedanjim delom nismo zadovoljni in da v drugem mandatu od njega pričakujejo več," je po drugi strani dejal Zoran Thaler (S&D/SD). Povedal je še, da je sam glasoval proti in opozoril je, da je glasovanje za predsednika Evropske komisije šele "prvi polčas."
Tanja Fajon (S&D/SD) pa je razočarana, ker ni bilo alternativnega kandidata Barrosu. Sama se je glasovanja vzdržala, a pod določenimi pogoji: "Zdaj pričakujem, da bo Barroso izpolnil svoje obljube, ki jih je dal. Časa ima nekaj tednov. Od tega, ali bo pogoje izpolnil, bo odvisna naša oz. moja podpora celotni Barrosovi komisarski ekipi."
Jelko Kacin (ALDE/LDS) je, kot je povedal, glasoval proti Barrosu. Po njegovem mnenju bi namreč v EU potrebovali novega predsednika, novo ime, pravega kriznega managerja, prodornega človeka velike pozitivne energije in večje odzivnosti. Barrosu sicer priznava, da je bil v prejšnjem mandatu odziven pri podnebnih temah, ob tem pa poudarja, da pa je povsem zaspal pri finančni krizi. "Današnje glasovanje je pokazalo, da tukaj ni prepričljive večine, ki bi želela, da Evropa napreduje hitreje in da v izhodu iz krize najde bolj usklajen nastop," je sklenil Kacin in dodal, da ga to žalosti.
"Barroso ni dobil večine, ki bi jo dobil uspešen predsednik komisije po koncu petletnega mandata," pa je poudaril Ivo Vajgl (ALDE/Zares). Po njegovem mnenju je "sistemska napaka" tudi to, da so za Barrosa glasovali evroskeptiki in da mu ni uspelo dobiti podpore tistih, za katere ve, da bodo podpirali proevropsko politiko. Vajgl je še izrazil obžalovanje, da v skupini liberalcev, katere član je, niso našli skupnega stališča in so glasovali različno. "Jaz nisem hotel prispevati k polarizaciji in sem se glasovanja vzdržal. Na ta način sem želel pokazati, da me ta kandidat ni prepričal, da pa vendarle mislim, da je komisija tako pomemben organ, da mora delovati."
