Skupščina ZZZS sprejela rebalans finančnega načrta

Ljubljana - Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je sprejela rebalans finančnega načrta za letošnje leto. Predvideni primanjkljaj v višini 125,13 milijona evrov bo zavod pokril iz presežkov preteklih let. Člani skupščine so ob tem ugotavljali, da bo v sistemu zdravstvenega varstva potrebno pristopiti k sistemskim spremembam.

K rebalansu finančnega načrta je ZZZS pristopil zaradi spremenjenih makroekonomskih izhodišč, ki so zaradi recesije sedaj bistveno drugačna kot lani jeseni, ko se je pripravljal finančni načrt, je pojasnil generalni direktor ZZZS Samo Fakin.

V rebalansu so upoštevani tako učinki ukrepov, ki jih je skupščina sprejela konec marca, kot tistih, ki jih je v okviru rebalansa potrdila danes. Skupni učinek vseh ukrepov za zagotavljanje vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) je za letos ocenjen na 150,18 milijona evrov. Kljub temu je primanjkljaj po predlogu rebalansa za 39,54 milijona evrov večji, kot je bilo sprva predvideno v finančnem načrtu.

Z rebalansom se tako glede na finančni načrt po eni strani znižujejo odhodki, po drugi pa tudi prihodki, kar je predvsem posledica počasnejše rasti plač, manjšega števila zaposlenih in večje rasti števila brezposelnih. Na ZZZS sicer ugotavljajo, da so v zadnjih dveh, treh mesecih prihodki precej stabilni, zato upajo, da se kriza umirja.

Ukrepi za zmanjšanje primankljaja

Rebalans finančnega načrta pa še ne vključuje danes sprejetega sklepa o spremembi deleža, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pri storitvah zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (s 40 na 15 odstotkov) in pri zdravilih na recept z vmesne liste (s 25 na 10 odstotkov).

Za toliko se pri teh storitvah povečuje delež iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja (PZZ); ocena je, da gre za približno 30 milijonov evrov. Fakin je pojasnil, da sprejeti ukrepi za vzdržnost sistema OZZ vplivajo tudi na odhodke zavarovalnic, ki izvajajo PZZ. "Če se cene znižajo, se tudi njihovi odhodki znižajo," je dejal in dodal, da se s tem, ko bodo za omenjeni dve storitvi zavarovalnice plačale več, to uravnotežuje. Sklep bo veljal za dobo enega leta, najprej pa ga mora potrditi tudi vlada.

Člani skupščine so ob tem prepričani, da bodo potrebne tudi sistemske spremembe. Na predlog Frančiške Četkovič (predstavnica zavarovancev) je skupščina sklenila vladi predlagati, naj takoj pristopi k sistemski preureditvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, da se prihodki iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo uporabljali za nezdravstvene namene.

Nato pa je skupščina soglašala še s pobudo Igorja Antauerja (predstavnik delodajalcev), da se vlado pozove tudi k temu, da pristopi k spremembi sistema zdravstvenega varstva.

Leta 2010 bo primankljaj še večji

Obeti za prihodnja leta so po mnenju članov skupščine zaskrbljujoči. Projekcija za leto 2010 govori o 133,1 milijona evrov tekočega primanjkljaja, pri čemer na računu ZZZS sredstev za njegovo pokrivanje ne bo. Na predlog Marka Jakliča (predstavnik delodajalcev) so tako sprejeli sklep, da mora strokovna služba ZZZS pripraviti predloge ukrepov, ki bodo v letu 2010 zagotovili pozitivno poslovanje zavoda.

Kot je opozoril Jaklič, ima ZZZS zdaj "rezervo" 130 milijonov evrov, a če se bo tako nadaljevalo, bo prišlo do "bankrota" sistema. Potrebno je nekaj storiti, tudi če bodo potrebni radikalni ukrepi, je dejal. Že z znižanjem dni dopusta na "normalnih" 30 dni pa bi po njegovem dali orodje managerjem, da povečajo produktivnost.

Da je Jakličev poziv na mestu, se je strinjal tudi Fakin, ki osebno meni, da brez nekih ukrepov pri plačah ne bo šlo in rezerve vidi pri organizaciji dela. "Če je razlog za luknjo v zdravstveni blagajni rast plač - vse sicer niso rasle na enak način - je treba ta strošek obvladovati," je dejala tudi predsednica upravnega odbora Lučka Böhm (predstavnica zavarovancev).

Kot je povedala, je upravni odbor na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo naslovil pobudo in vse, ki so se pogajali o plačah v zdravstvu, pozval, da se znova usedejo za pogajalsko mizo in ocenijo dosežene učinke; največ možnosti za obvladovanje tega stroška pa vidijo pri dodatkih k plačam.

Na ZZZS so sicer izračunali, da bi s podaljšanjem zamika pri odpravi plačnih nesorazmerij (zadnji dve četrtini) na letni ravni ZZZS privarčeval 80 milijonov evro