Tiskane izdaje
Z najresnejšim izzivalcem Janeza Janše za mandatarstvo smo se pogovarjali o izzivih, ki čakajo Slovenijo v prihodnjem mandatu. Po morebitnem uspehu na volitvah bo poskušal spremeniti način vladanja, okrepiti in osamosvojiti nadzorne funkcije in ustvariti razmere, v katerih bo sleherni posameznik uspešen s svojim delom in talentom. Govorili smo tudi o njegovem sodelovanju s premierjem, ki se je dokaj grobo končalo, ter o predvolilnih in povolilnih povezavah.
Kako bi ocenili življenje v Sloveniji leta 2008? Bi rekli, da je standard v zadnjih letih rasel ali padal?
Glede na to, da imamo za seboj obdobje visoke konjunkture oziroma visoke gospodarske rasti, bi lahko bilo življenje za večino ljudi boljše.
Vprašanje, ki je bilo večkrat zastavljeno na delavskih demonstracijah v preteklih letih, se je glasilo: Kdaj bomo imeli evropske plače? Kaj nameravate storiti, da jih bomo dosegli?
Za makroekonomsko okolje je zelo pomembno ravnovesje med plačami in produktivnostjo. Slovenija si je postavila nalogo, da bi z zaostajanjem rasti plač za približno eno odstotno točko za rastjo produktivnosti dosegli cilje, ki smo si jih zastavili že v strategiji razvoja Slovenije leta 2004. Dejstvo je, da bi na začetku prihodnjega leta moralo priti do intenzivnega socialnega dialoga, v katerem bi se dogovorili o plačni politiki za naslednje obdobje, ko pričakujemo upočasnjeno gospodarsko rast. Ta bo nekaj nad štirimi odstotki, kar je enako stopnji gospodarske rasti iz leta 2004. O tem dialogu govorim, ker se mi zdi pomembno, da delodajalci in delojemalci dosežejo take dogovore, da bodo tudi tisti, ki živijo slabo, prišli do dostojnejših plač. Ampak to je stvar socialnega dialoga, v katerem je lahko vlada samo kreativni igralec.
Politika rada omenja lizbonsko strategijo, ki predvideva večjo povezanost gospodarstva in znanja (univerz), vendar Evropa pri tem zelo zaostaja za ZDA. Kje vidite glavne ovire za hitrejši razvoj gospodarstva in kako jih odpraviti?
Mislim, da je najpomembnejše manevrsko polje, ki ga ima Slovenija, spodbujanje podjetništva. Tukaj smo, po ocenah strokovnjakov, v zadnjih letih najbolj nazadovali. V prihodnje je treba s celo vrsto inštrumentov, od davčnih olajšav za reinvestiranje dobičkov do fiskalnih in tako naprej, motivirati domača in tuja vlaganja za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. To je bistveno za slovensko konkurenčnost tako na kratek kot dolgi rok.
Potem se ne strinjate z oceno finančnega ministra Andreja Bajuka in predsednika vlade Janeza Janše, da je ta vlada veliko naredila za mala in srednje velika podjetja?
Menim, da bi lahko v tem času naredila več. Glede na fiskalne prilive v proračun Slovenije v letih konjunkture bi se lahko odločila, da bi z različnimi inštrumenti, ki jih ima v okviru zakonov na voljo, spodbudila podjetja k večji inovativnosti, tehnološkemu preboju in investicijam. Mi, med drugim, razmišljamo o ustanovitvi razvojne banke, ki bi omogočila spodbujanje podjetniških zamisli s tveganim kapitalom. Na tem področju Slovenija precej zaostaja.
Gradbeništvo je bilo gonilna sila slovenske gospodarske rasti, vendar je, kot kažejo zadnji dogodki, prineslo tudi vrsto neprijetnosti: slabo izvedena dela, z večletno zamudo in po velikovišji ceni. Kako se v prihodnje izogniti tem nevšečnostim?
V programu predvidevamo vrsto ukrepov in eden od njih je ustanovitev centralne agencije za javna naročila. Ta bi prinesla višji standard pri kakovosti in preglednosti odločanja pri javnih naročilih. Razmišljamo tudi, da bi nekatere inštrumente regulacije prenesli izpod dežnika vlade in ministrstev pod Banko Slovenije. V mislih imam agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za zavarovalniški nadzor in tako naprej. Vse to so inštrumenti, s katerimi lahko okrepimo delovanje nadzornih inštitucij, da se takšno ravnanje sankcionira. Poleg tega razmišljamo o okrepitvah urada za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. To je naš odgovor na pomisleke o ustanovitvi finančne policije, ki jih je izrazil velik del strokovne javnosti. Veliko bolj so naklonjeni okrepljenemu uradu za boj proti kriminalu. Socialni demokrati si prizadevamo, da bi se državni denar vlagal gospodarno, da bi bila njegova poraba pregledna in nadzor nad njo zelo strog.
Kar nekaj besed v predvolilnem času je bilo namenjenih kadrovski politiki. Vi zagotavljate, da bo merilo strokovnost, in ne strankarska pripadnost. Bosta po volitvah Jani Soršak in Damjan Žugelj ostala na svojih položajih?
To je natančno tisto, česar ne smem reči, če se želim držati svojega načela.
Pač, ali delata dobro ali delata slabo?
To bodo presodili ministri, ki bodo odgovarjali za njuno ravnanje v skladu z zakonom. Želim, da prevladuje stališče, da kdor svoje delo opravlja dobro, to delo opravlja naprej. Za tiste, ki po mnenju ministrov slabo opravljajo svoje delo, pa želim pred sprejetjem odločitve o zamenjavi pisno utemeljitev. To se mi zdi zelo pomembno. Sam se prav gotovo ne zdaj ne pozneje ne bom izrekal o teh stvareh. Utemeljevati jih bodo morali tisti, ki so pristojni za takšne predloge. Vsekakor pa je moja prva želja, da se po volitvah politika neha vtikati v medije in se o njih ne bo več izrekala, kar mora postati visok standard vedenja. Samo v okviru pristojnosti, ki jih politika ima, to je prek zakonov o medijih, o koncentraciji lastništva, o RTV Slovenija, lahko da kakšne zamisli in o njih sproži demokratično debato. Svoboda tiska je porok demokratičnega okolja v Sloveniji. Druga želja pa je, da ne pride do kadrovskih apetitov in kadrovskega cunamija, ker je to škodljivo za Slovenijo. Slediti morajo premišljene odločitve o morebitnih zamenjavah pred iztekom roka. Nekoga se lahko zamenja samo zaradi očitnih razlogov, da slabo dela. Drugače pa je interes vlade, da ljudje dobro delajo in tam ostanejo tudi po spremembi oblasti, ne glede na to ali so strankarsko lojalni tej vladi ali ne. Ljudje morajo vedeti, da če se s svojim delom lahko dokažejo, jih ta vlada in ta politika ne bo šikanirala zaradi političnih ali strankarskih nazorov.
Verjamete, da boste lahko ustavili vse interese, ki bodo želeli naskočiti posamezne funkcije?
Skušnjave bodo gotovo velike. Moja zaveza, da poskušam spremeniti koncept vladanja, ker drugače razumem pomen človeškega vira, kot ključnega kapitala, ki ga ima Slovenija, ni samo ena od predvolilnih obljub. Gre za konceptualno paradigmo. Če mi pri tem ne uspe, ne bom propadel samo z eno od predvolilnih obljub, ampak bo padel moj osnovni koncept. Potem tudi vse druge spremembe, ki jih imamo v mislih, ne bodo več mogoče. Torej, ali bomo dovolj močni in se uprli tej skušnjavi ali pa nas bo ta premagala in bomo izgubili že v osnovi. Menim, da smo dovolj močni. Povedal sem že, da bo veliko ljudi razočaranih, zlasti med tistimi, ki nas bodo podprli, ker bodo pričakovali nekatere spremembe, pa teh morda ne bo. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da se v tej družbi ustvari mir. To ne pomeni, da ne bo zamenjav, ampak morajo biti te utemeljene in javnost mora vedeti, zakaj je do njih prišlo.
Intervju v celoti preberite v novi številki tednika Mag.
