Tiskane izdaje
Ljubljana - Različne raziskave kažejo slabo stanje slovenskega gospodarstva in nepregeledno upravljanje podjetij v državni lasti ali tistih, v katerih ima država ali lokalna skupnost prevladujoč vpliv, ugotavljajo v Transparency International Slovenija. "To je posledica visoke stopnje korupcije in korupcijskih tveganj. Porazno stanje slovenskega bančnega sektorja in bank v državni lasti je posledica zlorabe javnega interesa in političnega kadrovanja ter plenjenja. Velik del odgovornosti nosi politika, saj s svojimi vplivom in povezavami kadruje v slovenska podjetja, kar negativno vpliva na njihovo poslovanje in produktivnost," ugotavljajo.
Sistemska korupcija
Na negativne posledice političnega kadrovanja je opozorila že lanska Raziskava Nacionalni sistem integritete. Tudi Komisja za preprečevanje korupcije (KPK) že dalj čas opozarja, da je problem korupcije v državnih podjetjih sistemski. "Področje upravljanja družb v večinski lasti države (in na lokalnem nivoju občin) je v slovenski politični realnosti in ob relativno nizki kulturi korporativnega upravljanja izpostavljeno izrazitim tveganjem s področja sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov. Uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, je skozi celotno zgodovino samostojne države skoraj ničelno," so zapisali ob nedavnem spornemimenovanju novega šefa Luke Koper.
V Transparency International Slovenija rešitev vidijo v preglednem delovanju in upravljanju z državnimi in občinskimi podjetij. Zato podpirajo namero ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, da spremembami zakona o dostopu do informacij javnega značaja, razširi krog zavezancev tudi na državne oziroma lokalne gospodarske družbe, hkrati pa opozarjajo, da je pomembna tudi implementacija in nadzor izvedbe v praksi.
S holdingom strožje omejitve
Več reda in strožje omejitve na področju integritete naj bi prinesla tudi določila novele zakona od Slovenskem državnem holdingu (SDH), pri pripravi katerih je sodelovala tudi KPK. Ta določila med drugim urejajo varovanje notranjih informacij, prijavo neetičnega ravnanja ali vplivanja na odgovorne osebe, omejevanje nasprotja interesov in nadzorn and premoženjaskim stanjem članov nadzornega sveta in uprave SDH. Holding naj bil tudi zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, kar pa ne bo veljalo za družbe v večinski državni lasti.
