Tiskane izdaje
»Ko sem šel po stopnicah, me je zabolelo in nekaj je počilo. Niti padel nisem. Ne morete si predstavljati, kako boli. Takrat sem bil star 49 let. Ko so mi protezo vstavili, so mi rekli, da bo držala 15, mogoče celo 20 let. Pa se je zlomila po dveh letih,« se spominja Marjan Boršič, ki so mu pred štirimi leti vstavili kolčni vsadek Profemur Z. Vstavek, ki ga je proizvajala ameriška družba Wright Medical Technology, danes MicroPort Orthopedics, se je zlomil že po dveh letih.
Brazgotina po prvi operaciji je bila nekajcentimetrska: »Zdaj je dolga okoli 40 centimetrov. Najhuje pa je, da me je ves čas strah, ali se bo ponovilo. Čakam.« Medtem za 20.000 evrov toži dobavitelja, podjetje Mark Medical, ki je med drugim dobavljalo tudi drage žilne opornice.
Specialist ortoped iz UKC Maribor in izr. prof. dr. Samo Karl Fokter je notranje sklepne proteze s tako imenovanim izmenljivim vratom, zaradi česar omogočajo boljše prilagajanje posameznemu bolniku, spremljal več let. Čeprav se vrat zlomi pri manj kot odstotku vstavljenih vsadkov, se to ne bi smelo zgoditi, opozarja: »Nobena endoproteza ni večna. Ker pa je vsaka revizija bistveno težja kot primarna operacija, ne želimo, da se vsadek lomi. Pacienti imajo dovolj drugih težav, ker se, recimo, zrahlja kost ob vsadku, ki se zato omaja tako kot vsaka druga proteza.«
Specialist ortoped Samo K. Fokter s kolegi iz Valdoltre že več let spremlja posebne kolčne vsadke in opozarja, da je za manj ponovnih operacij nujna vzpostavitev nacionalnega registra endoprotez.
Foto: Tadej Regent/Delo
Prvi opisani primer zloma izmenljivega vratu je bil objavljen leta 2010. Dve leti kasneje, ko je proizvajalec zaradi zlomov titanovih vratov, kar jim je v ZDA prineslo kar nekaj tožb, zamenjal titan s kobalt-kromom, je Fokter v strokovnem članku že posvaril ortopede, da bo nova zlitina najverjetneje še bolj problematična. Kasneje so s strokovnjaki s Fakultete za strojništvo UM ugotovili, kaj je šlo pri sicer zelo inovativnem vsadku narobe. »Vsadek so testirali v laboratorijih po predpisanih protokolih, testni stroj dela v zračni atmosferi. V telesu pa vsadek plava v telesnih tekočinah, ki so zelo agresivne. Na stiku med vratom in deblom vsadka je nastala posebna oblika korozije v špranji in po določenem številu let so se zgodili nepričakovani zlomi,« pojasni Fokter.
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je poročila o zlomih dobila in jih ocenjevala. Na JAZMP pravijo, da je za raziskave zapletov odgovoren proizvajalec: »JAZMP ni imela povoda za sum, da proizvajalec ni ustrezno obravnaval in raziskal zapletov, ki so nastali v Sloveniji.« Podatka, koliko spornih vsadkov so sploh vstavili v Sloveniji, JAZMP nima. Fokter piše, da so od leta 2006 do konca trženja leta 2015 po podatkih distributerja v Slovenijo dobavili 3244 izmenljivih vratov vsadka Profemur Z, zanesljivo vgrajenih je bilo 2864. Do konca julija 2016 so zabeležili 22 zlomov.
Pacientov, ki imajo vgrajene te vsadke, ne bodo posebej vznemirjali, pravi Fokter, saj vsadek ni nevaren: »Povečano tveganje za zlom imajo bolniki s čezmerno telesno težo, ki jim je bila vgrajena proteza z dolgim vratom. Rizične že vabimo na kontrolo.« Ker se morebitne razpoke v vsadku ne vidijo na slikah, nima smisla kar tako klicati 3000 ljudi na kontrolo, razlaga Fokter: »To bi bila prevelika obremenitev s sevanjem, poleg tega je verjetnost, da se bo vrat zlomil, majhna.«
