Slavoj Žižek: Kaj hoče Evropa?

Bled – »V svojem poznem obdobju je Freud postavil slavno vprašanje: 'Kaj hoče ženska?', s čimer je priznal enigmatičnost in kompleksnost ženske seksualnosti. S podobno zagatnostjo smo soočeni danes: kaj hoče Evropa,« je za Delo dejal svetovno priznani filozof Slavoj Žižek, ko je razmišljal o njenem političnem statusu in pomenu v globalni konstelaciji.

Po Žižku, ki se je sicer včeraj udeležil strokovnega posveta o upravljanju kultur na Bledu v organizaciji Evropskega sveta, Culture Watch Europe in slovenskega kulturnega ministrstva, namreč Evropo opredeljuje njena krščanskodemokratična tradicija. »Danes je ta ogrožena bolj kot kdaj prej,« je prepričan. Ogrožajo jo predvsem tisti, ki so v svoji borbi proti antidemokratičnemu fundmentalizmu, terorizmu, imigrantom in muslimanom tako zagreti, da spodkopavajo tisto, kar poskušajo ubraniti.

Med pridobitve evropske tradicije, ki ima tudi svoje (imperalistične) madeže, po Žižku spada, denimo, tudi javna uporaba uma v nasprotju z zasebnim umom, ki je vselej instrumentaliziran, podrejen zahtevam raznih institucij. Zgolj mišljenje, ki ni v funkciji zahtev ekonomije ali drugih področij, lahko pomaga pri formulaciji pravih vprašanj in zagat. Zadnje je toliko bolj pomembno v času, ko obstoječi sistem razpada, rešitve 20. stoletja ne zadoščajo več, obenem pa se zdi kakršnakoli alternativa ali sprememba nemogoča.