»Moje slike niso realistične, ampak ustvarjam spominske podobe, torej to, kar vidim in se potem v meni zapiše,« je ob otvoritvi razstave dejala avtorica Tina Đenadić. V Kočevju predstavlja izbor večinoma tistih del, s katerimi je leta 2010 diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost pod mentorstvom akademskega slikarja, prof. Gustava Gnamuša.
Tina Đenadić, rojena leta 1985, je doma iz Kočevja. Gozdnato območje ji je vtisnilo tako močan pečat, da je velik del njene motivike vezan na naravo. Gozdnata Kočevska, drevje in nekakšno posebno vzdušje, ki ga ima ta neobvladljivo divja narava na tem območju, so slike, ki so v avtorici zapisane. »Prisotne so kot nekakšne izmuzljive podobe, ki jih želim ujeti na platno, da jih ne bi nikoli izgubila,« pravi Tina Đenadič, ki še obljublja: »Podobe imam že v sebi, tako da vem, kaj še želim narisati.«
Razstava njenih podob Kočevske, ki je - vsaj po odzivih ob otvoritvi razstave - domačinom izjemno blizu, sodi v okvir letošnjega Hufnaglovega leta. Z njim se v občini Kočevje spominjajo dr. Leopolda Hufnagla, Auerspergovega gozdarja, ki je v Evropi izločil del gozda kot pragozd in je uvedel temelje današnjega prebiralnega gospodarjenja z gozdom.
Avtorica pa je z motiviko kočevske narave, ki je v postmodernizmu precej neobičajna, lepo zaokrožila tudi namen kočevske prodajne galerije Zakladi lesa. Njen vodja, arhitektka Mateja Dekleva, poskuša na povsem konkreten način lesu vrniti vrednost, ki bi ga ta surovina v deželi gozdov morala imeti.