»Slivnikova« parcela pod nesrečno zvezdo

Fiesa – Upravna enota Piran je zavrnila zahtevek zasebnika C. M. iz Škofljice za gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše z bazenom. Odločitev močno odmeva tudi zato, ker gre za parcelo, ki jo je danes pokojni novinar, urednik in publicist Danilo Slivnik 10. avgusta 2006 kupil na javni dražbi občine Piran za vrtoglavih 365.000 evrov ali skoraj 500 evrov za kvadratni meter.

Je že tedaj šlo za prodajo s figo v žepu ali za klasični piranski nastavek nepremičninske špekulacije in afere? Le kdo bi namreč plačal takšen znesek za 750 kvadratnih metrov nepozidljivega zaraščenega gozda sredi hribčka, nedaleč od klifa, ki se v Fiesi dviguje nad morjem?

Tedanja piranska županja Vojka Štular je avgusta 2006 izpeljala eno največjih nepremičninskih dražb v občini, saj je na njej za več zemljišč iztržila več kot 11 milijonov evrov. Za najlepšo so tistega dne plačali celo 800 evrov za kvadratni meter. Za parcelo v Fiesi, za katero se je potegoval Danilo Slivnik, je občina prejela 305.000 evrov, kupec pa je moral plačati še 20-odstotni DDV. Vsi, ki so tedaj kupovali parcele, so razumeli, da občina prodaja gradbena zemljišča. Edino pri stavbnem zemljišču, ki ga je kupil Slivnik, ni bilo dostopne poti, a kot je neposredno po dražbi povedal kupec, so mu v občini obljubili, da bodo za dostopno pot že našli nekakšno rešitev. Županja Štularjeva je kasneje v nekaterih izjavah dejala, da mu ni nihče obljubljal ceste. Je torej vrh občine vedel, da parcela ni zazidljiva, in so kljub temu prodali nedostopen gozd po takšni astronomski ceni? Včeraj dokončnega odgovora na občini nismo dobili, a občina je doslej prodala že več parcel, na katerih lastniki kasneje niso mogli zgraditi stavb, čeprav so plačali zazidljive parcele.

Cesta in komunala dražji od parcele

Slivnik se je v naslednjih letih podal v celo vrsto postopkov, s katerimi je hotel pripeljati cesto do hiše, a mu je prizadevanja preprečila smrt januarja 2012. Stečajni upravitelj njegovega premoženja je po več letih neuspešnih poskusov parcelo pred približno dvema letoma prodal sedanjemu lastniku s Škofljice, ki je zanjo plačal le 110.000 evrov, vendar je moral z občino skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na približno 1200 kvadratnih metrih površine. Pogodbo je novi lastnik sklenil aprila 2016, za kar je dobil vsa soglasja, tudi zavodov za varstvo kulturne in naravne dediščine. Nato je od podjetja Flooring odkupil še približno 80 kvadratnih metrov zemljišča in pred nekaj tedni začel graditi 250 metrov dolgo in približno štiri metre široko pot skozi gozd, ob kateri namerava do parcele, ki se nahaja kakšnih 20 metrov stran od klifa pri Fiesi, napeljati tudi komunalno infrastrukturo. Po besedah podjetnika bo za cesto in komunalno opremo moral plačati precej več, kot je za parcelo. »Če so hoteli parcelo nameniti za druge namene, zakaj so jo prodajali oziroma zakaj je potem niso kupili, ko je bila skoraj tri leta spet naprodaj? In zakaj je občina sklenila z mano pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice za cesto?« opozarja lastnik parcele, ki trdi, da ima prav vsa soglasja.

Pritožba na okoljsko ministrstvo

Čeprav je bila odločba izdana že pred tednom, je lastnik še ni prejel. V njej je upravni organ zapisal, da prostorski načrt iz leta 2002 na tej morfološki celoti ne dovoljuje novogradenj ali dopolnilnih gradenj, temveč samo rekonstrukcijo obstoječih objektov. Lastnikov pooblaščenec Jože Maver nam je povedal, da se bo lastnik parcele skoraj zagotovo pritožil na ministrstvo za okolje in prostor. Kaj bo naredil, če bodo zazidalni načrt bolje razumeli na upravni enoti in bo tudi pritožba zavrnjena, ni mogel povedati. Skliceval se je še na lokacijsko informacijo, ki jo je kupec parcele pridobil in iz katere izhaja, da je na omenjenem območju dovoljena nova gradnja. Proti gradnji so se uprli predstavniki civilne iniciative za zeleno Fieso, ki so tudi prvi opozorili na zanje nesprejemljiv posek drevja. Vendar je Jože Maver povedal, da so bile vse površine še pred 70 leti obdelane terasaste njive, ki so se kasneje zarasle. Novozgrajena pot pa je po njegovem dragocena tudi s stališča požarnega varstva, saj je omenjeni del hriba skoraj povsem neprehoden. Za Slivnikovo parcelo so bili zainteresirani tudi sosedje, na primer podjetje Duem, ki upravlja objekte bližnjega propadlega počitniškega doma.