Slovenci največ v Nemčijo, k nam pa Jugoslovani

Ljubljana – Kam se množično odseljujejo prebivalci Slovenije? Podatki kažejo, da po vsem svetu, največ v Nemčijo in Avstrijo. Medtem pa na njihovo mesto prihajajo tujci; letos jih je prišlo 10.360 za stalno in še 30.358 začasno. V večini so iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

Iz Slovenije se je v zadnjih štirih letih odselilo 20.298 državljanov, kar je več, kot se v enem letu v naši državi rodi otrok. Odseljevanje se je skokovito povečalo letos; v prvih osmih mesecih se jih je odselilo 7997, torej po tisoč na mesec. To je dvakrat več kot lani v vsem letu in desetkrat več kot, na primer, leta 1995. Število ni dokončno, saj vsi ne odjavijo svojega bivališča takoj (čeprav bi po zakonu to morali storiti), so nam povedali na ministrstvu za notranje zadeve. Torej je odseljenih še več. Kam so odšli?

Seznam ministrstva za notranje zadeve kaže, da na svetu skorajda ni države, v katero se ne bi odselil vsaj po kakšen Slovenec. Toda v večini se odseljujejo v tri smeri: največ na sever, manj na zahod in jug. Zdaleč največ, kar 3094 (od tega 2557 za stalno) se jih je odselilo v Nemčijo. Na drugem mestu je Avstrija (glej tabelo). Bistveni ciljni državi sta tudi Bosna in Hercegovina ter Hrvaška, kamor se po vsej verjetnosti predvsem vračajo nekoč odseljeni tamkajšnji prebivalci. Med ciljnimi državami, v katerih Slovenci domnevno »iščejo boljši kos kruha« je opazna tudi Švica, šele za njo se zvrstijo zahodne anglosaksonske države. Takoj za prvo deseterico najbolj priljubljenih ciljev sta Švedska in Kanada; v vsako se je letos odselilo nekaj čez sto prebivalcev Slovenije. V druge države, denimo v Francijo, Novo Zelandijo, Nizozemsko, Norveško, Združene arabske emirate se odseljujejo v manjšem številu.

Podatkov o izobrazbeni strukturi odseljenih državljanov Slovenije sicer ni, a po določenih pokazateljih gre v precejšnji meri za visoko izobražene, torej za beg možganov, o čemer smo obširno pisali v sobotni številki Dela. Sredstev za javni sektor, kjer se visokoizobraženi najbolj zaposlujejo, je vse manj, zato je tudi manj zaposlitev, prav tako za raziskovanje. Med mladimi v Sloveniji je zelo velika, kar 19-odstotna brezposelnost.

Novi Slovenci iz jugoslovanskih republik

Medtem ko državljani Slovenijo zapuščajo, pa se v še večjem številu v njo naseljujejo prebivalci od drugod, največ iz juga in vzhoda. Letos je tako pridobilo stalno prebivališče v Sloveniji 10.360 novih prebivalcev. Skoraj vsi so prišli iz držav nekdanje Jugoslavije (glej tabelo). Opazno večje število jih je še iz Ukrajine in Kitajske. Izrazito neenakomerne so izmenjave prebivalcev s sosedami. Medtem ko se je v Avstrijo letos izselilo 1106 Slovencev, jih je od tam v Slovenijo prišlo 16. Malo boljša, a kljub temu takorekoč enosmerna, je izmenjava z Italijo. Čudi, da ni prišlo več državljanov Ruske federacije, saj je znano, da Rusi v Sloveniji nakupujejo podjetja in nepremičnine. Iz drugih držav sveta so se priselili k nam le posamezno.

Ob novih stalnih prebivalcih pa so na ministrstvu za notranje zadeve v prvih osmih mesecih zabeležili še 30.358 začasnih prijav tujcev. Na ministrstvu so povedali, da število sicer ne odraža povsem dejanskega stanja, saj se lahko, denimo gradbeni delaci, preselijo začasno večkrat, tako da je skupno število najbrž nižje. Od kod so?

Tudi med začasno bivajočimi tujci prevladujejo prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in Hrvaške. Toda med začasnimi tujci je opazno veliko tudi Bolgarov, Poljakov, Rusov, Romunov, Ukrajincev, Slovakov, Kitajcev, pa tudi iz mnogih drugih držav. Očitno je Slovenija kljub brezposelnosti lastnih prebivalcev Meka za tuje delavce.