“Slovenci ne ogrožajo trgov dela v EU”

Ljubljana - "Slovenci ne ogrožajo trgov dela v Evropski uniji," je danes v Ljubljani na predstavitvi rezultatov raziskave o mobilnosti delavcev pri iskanju zaposlitve v EU poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič. V prid njegovi trditvi kažejo rezultati, da dobrih 70 odstotkov Slovencev ni še nikoli delalo v tujini, le slaba tretjina pa bi se bila ob primerni ponudbi za delo zagotovo pripravljena preseliti v tujino.

Na nizko mobilnost iskalcev zaposlitve iz Slovenije kaže tudi podatek, da se skoraj polovica anketirancev (47,2 odstotka) v življenju ni še nikoli preselila v drug kraj, dobra četrtina (25,6) pa le enkrat.

Večina (70,2 odstotka) anketirancev ni še nikoli iskala dela v tujini, 19 odstotkom vprašanih pa je bilo že ponujeno delo v tujini. 73,6 odstotka vprašanih ni še nikoli delala v tujini, dobrih 16 odstotkov pa jih je delala v tujini vsaj eno leto.

38,6 odstotka vprašanih je že razmišljalo o preselitvi v tujino. Med njimi prevladujejo mlajši, samski moški z višje ali visokošolsko izobrazbo, medtem ko 61,4 odstotka vprašanih o preselitvi v tujino še ni razmišljala.

V tujino bi bila pripravljena iti le tretjina povprašanih

V drug kraj v Sloveniji oziroma v tujino bi se bila ob primerni ponudbi za delo zagotovo pripravljena preseliti le slaba tretjina (28,7 oziroma 24,8 odstotka) anketirancev. Na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni preseliti v tujino, je kar 73,1 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi to storili samo za višji dohodek.

Najbolj zaželene ciljne države glede zaposlitve so za Slovence Nemčija, Avstrija in Velika Britanija. Sledita Švica in Italija. Med glavnimi ovirami za mobilnost v tujino so anketiranci največkrat našteli ločenost od partnerja, otroke in družino ter urejeno življenje v Sloveniji, so med drugim še pokazali rezultati raziskave.

Minister Drobnič je ob robu predstavitev rezultatov tudi ponovil, da se morajo stare članice EU, ki so z lansko širitvijo povezave uvedle prehodno obdobje za iskalce zaposlitve iz osmih novih članic EU, izjema sta Malta in Ciper, do 1. maja Evropski komisiji sporočiti, ali bodo prehodno obdobje podaljšale ali ukinile.

Poleg Velike Britanije, Irske in Švedske, ki prehodnega obdobja niso uvedle, naj bi se delavci iz novink brez omejitev v prihodnje lahko zaposlovali tudi v Španiji, na Portugalskem in Finskem. Danska naj bi svoj trg dela odprla postopno v prihodnjih treh letih. Francija tako kot Belgija namerava s 1. majem delno sprostiti omejitve, o podobni rešitvi razmišlja tudi Nizozemska, a proti koncu letošnjega leta. Grčija in Luksemburg odločitve še nista sporočila. Avstrija, Nemčija in Italija pa svojih trgov dela še ne nameravajo odpreti.

Dvostranski sporazumi s sosedami

Kot je pojasnil Drobnič, ima Slovenija sicer z Avstrijo že pripravljen predlog dvostranskega sporazuma, ki bi kljub morebitnemu podaljšanju prehodnega obdobja olajšala pridobivanje delovnih dovoljenj za delavce na obmejnih območjih.

Tudi italijanski strani je bila po Drobničevih besedah "že davno dana pobuda" za sklenitev dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Italijo glede prostega pretoka delovne sile. Vendar so v Italiji pobudo razumeli kot sklenitev sporazuma med Slovenijo in obmejno Furlanijo-Julijsko krajino.

Italija naj bi bila pobudi naklonjena, vendar je imela sosednja država v vmesenem času parlamentarne volitve, v predvolilnem času pa je bilo težko pripraviti podrobnosti sporazuma. Država je sicer za Slovenijo povečala kvote za zaposlovanje, po dokončnem oblikovanju vlade pa bo Slovenija nadaljevala aktivnosti za čimprejšnjo sklenitev dvostranskega sporazuma in to na ravni Ljubljana-Rim.

Minister se je dotaknil tudi načela vzajemnosti, ki ga Slovenija izvaja do držav, ki so uvedla prehodna obdobja. Država si je načelo izpogajala v pristopnih pogajanjih, po ministrovih besedah pa ga uveljavlja predvsem zato, "ker smo majhen trg in ker smo blizu srednje in vzhodno evropskih držav".

Gre pa bolj za postopek "preventive pred nečem neznanim, s čimer Slovenija še ni imela izkušenj". "Vzajemnost vidim predvsem kot nek ukrep zagotavljanj enakosti. Če posamezna država omeji naše delavce, potem v luči enakopravnosti tudi Slovenija stori enako," je pojasnil Drobnič. Vlada bo odločitev o nadaljnji uporabi načela vzajemnosti sprejela v maju.

Največ tujcev je zaposlenih v gradbenišču

V Sloveniji je po ministrovih besedah zaposlenih precej več tujcev iz tretjih držav kot pa iz članic EU. Gre predvsem za delovno silo iz držav nekdanje Jugoslavije. Po podatkih je bilo konec februarja letos iz članic EU v Sloveniji zaposlenih 1220 oseb, kar predstavlja le pet odstotkov vse tuje delovne sile zaposlene v Sloveniji. Iz novih članic EU ter Irske, Švedske in Velike Britanije je bilo v enakem obdobju zaposlenih 647 oseb, največ iz Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke, med prijavami zaposlitev pa jih je bilo največ na področju gradbeništva, sledijo poklici kot so voznik, plesalka in mesar.

Ob robu prestavitve rezultatov raziskave je ministrstvo danes predstavilo tudi nekatere aktivnosti v letošnjem letu, ki ga je Evropska komisija razglasila za Evropsko leto mobilnosti. V maju, juniju in septembru bo ministrstvo na temo mobilnosti pripravilo več okroglih miz, kot zaključek leta mobilnosti pa bo novembra sledila mednarodna konferenca.

Velja omeniti, da je raziskavo o mobilnosti delavcev pri iskanju zaposlitve v EU opravil Center za raziskovanje javnega mnenja med 14. in 20. februarjem letos. V telefonski anketi je sodelovali 967 oseb v starosti med 18. in 45. letom.