Preberite še: Nedolgo tega smo peli Odo radosti med obema Goricama
»Ograja, zid ali druge vrste neprebojni prehod vzdolž meje s Slovenijo bi bil za celotni obmejni prostor prava katastrofa za krajevno gospodarstvo in za družbo na splošno,« Salvinijeve namere ocenjuje predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, ki opozarja, da je bila meja med Jugoslavijo in Italijo še za časa železne zavese najbolj odprta meja med vzhodom in zahodom: »Tovrstni ukrep bi morebiti preprečil prihod nekaj stotnij nesrečnih migrantov, bi pa povzročil ogromno škodo prebivalstvu.«
Podobno razmišlja tajnik stranke Slovenska skupnost in deželni poslanec v Videmski pokrajini Igor Gabrovec, ki pravi, da bi bila ponovna postavitev bodečih pregrad hud korak nazaj na dolgi poti celjenja ran: »Mešane slovensko-italijanske izvidnice so v tem smislu normalen korak za boljše zagotavljanje varnosti vseh državljanov, za spoštovanje pravnega reda in za utrjevanje meddržavnega zaupanja. Zato verjamem, da bomo nadaljevali na tej poti treznega in politično-institucionalnega dogovarjanja in skupnega upravljanja obmejnega prostora.«
Skupni obmejni prostor počasi postaja tudi skupni turistični prostor, poudarja direktor zavoda Dolina Soče Janko Humar, ki našteva tri zelo močne zgodbe: povezano smučišče Kanin-Sella Nevea, uspešna pohodniška pot Alpe Jadran in velik nadaljnji potencial Poti miru. »Sodelovanje prinaša veliko boljše rezultate. Glede na veliko rast in razvoj turizma v Posočju ocenjujem, da bi napovedani ukrepi prinesli italijanski strani še več negativnih rezultatov kot naši.«
V Fundaciji Poti miru dodajajo, da sta prav predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella častna pokrovitelja Poti miru, ki kandidira celo za vpis v Unescovo dediščino, zato da je ograja nesprejemljiva iz humanističnega, bivanjsko-življenjskega, simbolnega in tudi gospodarsko-turističnega vzroka.
S pismom predsedniku vlade Marjanu Šarcu se je oglasil tudi novogoriški župan Klemen Miklavič, ki premiera poziva, naj prepreči enostranske ukrepe: »Takšno ravnanje bi pomenilo globoko nerazumevanje zgodovine, vrednot in posebnosti krajev ob slovensko-italijanski meji. Napovedi zidov ali rezilnih žic so za naše kraje vsaj nespoštljivi, če ne žaljivi. Na Goriškem smo v jezikovni raznolikosti našli bogastvo in skozi projekte na področju športa, zdravstva, kulture, infrastrukture in urbanizma sprožili proces zlivanja Goric v prvo evropsko čezmejno somestje.«