Tiskane izdaje
Preberite še: Nedolgo tega smo peli Odo radosti med obema Goricama
»Ograja, zid ali druge vrste neprebojni prehod vzdolž meje s Slovenijo bi bil za celotni obmejni prostor prava katastrofa za krajevno gospodarstvo in za družbo na splošno,« Salvinijeve namere ocenjuje predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, ki opozarja, da je bila meja med Jugoslavijo in Italijo še za časa železne zavese najbolj odprta meja med vzhodom in zahodom: »Tovrstni ukrep bi morebiti preprečil prihod nekaj stotnij nesrečnih migrantov, bi pa povzročil ogromno škodo prebivalstvu.«
Podobno razmišlja tajnik stranke Slovenska skupnost in deželni poslanec v Videmski pokrajini Igor Gabrovec, ki pravi, da bi bila ponovna postavitev bodečih pregrad hud korak nazaj na dolgi poti celjenja ran: »Mešane slovensko-italijanske izvidnice so v tem smislu normalen korak za boljše zagotavljanje varnosti vseh državljanov, za spoštovanje pravnega reda in za utrjevanje meddržavnega zaupanja. Zato verjamem, da bomo nadaljevali na tej poti treznega in politično-institucionalnega dogovarjanja in skupnega upravljanja obmejnega prostora.«
Bodeča žica na Poti miru (pogled s Sabotina na Sveto goro) je simbolična, da opominja na čase, ki se ne bi smeli vrniti. Foto Blaž Močnik
Skupni obmejni prostor počasi postaja tudi skupni turistični prostor, poudarja direktor zavoda Dolina Soče Janko Humar, ki našteva tri zelo močne zgodbe: povezano smučišče Kanin-Sella Nevea, uspešna pohodniška pot Alpe Jadran in velik nadaljnji potencial Poti miru. »Sodelovanje prinaša veliko boljše rezultate. Glede na veliko rast in razvoj turizma v Posočju ocenjujem, da bi napovedani ukrepi prinesli italijanski strani še več negativnih rezultatov kot naši.«
V Fundaciji Poti miru dodajajo, da sta prav predsednika Borut Pahor in Sergio Mattarella častna pokrovitelja Poti miru, ki kandidira celo za vpis v Unescovo dediščino, zato da je ograja nesprejemljiva iz humanističnega, bivanjsko-življenjskega, simbolnega in tudi gospodarsko-turističnega vzroka.
S pismom predsedniku vlade Marjanu Šarcu se je oglasil tudi novogoriški župan Klemen Miklavič, ki premiera poziva, naj prepreči enostranske ukrepe: »Takšno ravnanje bi pomenilo globoko nerazumevanje zgodovine, vrednot in posebnosti krajev ob slovensko-italijanski meji. Napovedi zidov ali rezilnih žic so za naše kraje vsaj nespoštljivi, če ne žaljivi. Na Goriškem smo v jezikovni raznolikosti našli bogastvo in skozi projekte na področju športa, zdravstva, kulture, infrastrukture in urbanizma sprožili proces zlivanja Goric v prvo evropsko čezmejno somestje.«
