V nasprotnem utegne struktura trga dela v 36 državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ogroziti pokojninske blagajne. Pred mini pokojninsko reformo je tudi Slovenija. Z njo rešujejo eno večjih težav našega pokojninskega sistema, ki se kaže v manj delovno aktivnih v starosti od 59 do 64 let v primerjavi z Evropo. Upoštevajoč našo prebivalstveno piramido in kar najmanj odstopanj v selitvenem prirastu bo do 2060 pri nas delovno aktivna manj kot polovica prebivalstva. Kajti Slovenci se v povprečju upokojujemo prej kot drugi Evropejci – ženske pri 60., moški pri 62., na trg dela pa se podajamo kasneje. Reforma naj bi delovno aktivnost Slovencev podaljšala in izboljšala socialni položaj upokojencev. Upokojeni v 2018 so pri nas prejeli v povprečju 57 odstotkov svoje nekdanje plače. Povprečna bruto slovenska pokojnina je konec 2018 znašala 640 evrov, nižjo od praga revščine, to je od 662 evrov, je prejemalo 89.000 upokojencev. Vse uživalcev pokojnin je bilo v 2018 po podatkih Zpiza nekaj več kot 617.000.
Preberite tudi:
Kdaj bo odmerni odstotek višji?
Vas bo pri 90-ih negoval robot ali priseljenec?
Prihranimo in zapravimo
Kdaj bo odmerni odstotek višji?
Vas bo pri 90-ih negoval robot ali priseljenec?
Prihranimo in zapravimo
Vsaka sedma pokojnina pod pragom revščine
Tudi Slovenija, kjer je starejši od 65 let skoraj že vsak peti prebivalec ali dobrih 410.000 ljudi, velja za starajočo se družbo, ki ima povrhu vsega še enega najnižjih deležev delovno aktivnih starostnikov. Samo v enem letu se delež starostnikov poveča za okoli 12.000 ljudi. Slovenci smo med tistimi prebivalci držav OECD, ki se jim ne mudi najti zaposlitve, ko pa jo imamo, se zgodaj hitimo upokojevati – povprečno že pri 61 letih. Tisti, ki se jim je lani mudilo v pokoj, imajo pokojnine v višini 57 odstotkov nekdanje plače; povprečna bruto pokojnina je bila lani pri nas za 22 evrov nižja od praga revščine – znašala je 640 evrov, prejemal jo je vsak sedmi upokojenec.
Tudi Slovenija, kjer je starejši od 65 let skoraj že vsak peti prebivalec ali dobrih 410.000 ljudi, velja za starajočo se družbo, ki ima povrhu vsega še enega najnižjih deležev delovno aktivnih starostnikov. Samo v enem letu se delež starostnikov poveča za okoli 12.000 ljudi. Slovenci smo med tistimi prebivalci držav OECD, ki se jim ne mudi najti zaposlitve, ko pa jo imamo, se zgodaj hitimo upokojevati – povprečno že pri 61 letih. Tisti, ki se jim je lani mudilo v pokoj, imajo pokojnine v višini 57 odstotkov nekdanje plače; povprečna bruto pokojnina je bila lani pri nas za 22 evrov nižja od praga revščine – znašala je 640 evrov, prejemal jo je vsak sedmi upokojenec.
Preveč razlik med zaposlenimi
Za krajši delovni čas je v državah OECD zaposlenih trikrat več žensk kot moških, medtem ko med samozaposlenimi prevladujejo starejši delavci. Vsi pa običajno zaslužijo manj in posledično manj prispevajo tudi v pokojninske blagajne oziroma v poklicne sheme. Ob predpostavki, da je samozaposleni vso delovno dobo redno plačeval prispevke za svojo prihodnost, je njegova pokojnina po podatkih OECD v povprečju za dvajset odstotkov nižja od pokojnine redno zaposlenega iz obvezne sheme – ne glede na to, da sta prejemala domala enako plačo.
- Zaposleni za krajši delovnik ali začasno zaposleni v OECD utegnejo ogroziti pokojninske blagajne.
- Za dovolj prilivov v pokojninski sistem so reforme nujne.
- Slovenci se upokojujemo (pre)zgodaj: pri 61-ih.
Generalni sekretar OECD Angel Gurría pravi, da države OECD potrebujejo sistem »bolje vključujočih in usklajenih pokojnin za vse«: »Reforma pokojninskih politik je v teh državah bistvenega pomena, če želimo zmanjšati vrzeli med redno zaposlenimi ter 'nestandardno' zaposlenimi delavci v smislu zavarovanja, prispevkov in uveljavljanja pravic.«
Želje so eno, realnost drugo
A aktualnost je v OECD, kjer so prav tako priče nezadržnemu staranju prebivalstva, precej drugačna: ljudje se v povprečju upokojujejo pri 64., pokojnine žensk so za četrtino nižje od moških Osebni pokojninski načrti razlikujejo med redno in ne-redno zaposlenimi, večina reform pa se ne zavzema za pokojnine po meri vseh, temveč se pretežno ukvarja s financami. V zadnjih dveh letih, navaja poročilo, se je večina pokojninskih reform osredotočala na zniževanje starostne meje za pokojnino, na povečevanje pokojninskih prejemkov oziroma na širitev pokojninskega zavarovanja. Posledica je pritisk na finančno vzdržnost mnogih pokojninskih sistemov na dolgi rok, kar pomeni, da utegnejo ti v prihodnje biti manj odporni na gospodarske šoke in nepripravljeni na staranje prebivalstva.
Slovenci prehitro v pokoj
V zadnjih štirih desetletjih se je število starejših od 65 let na sto delovno sposobnih – starih od 20 do 64 let – v OECD povečalo z dvajset na enaintrideset. Do leta 2060 jih bo skoraj dvakrat toliko: na sto delovno sposobnih bo že 58 »starih«. Med državami, ki se hitro starajo, je tudi Slovenija. Ljudje nad 65 let v OECD v povprečju prejemajo 87 odstotkov dohodka celotnega prebivalstva, v Sloveniji 89,6 odstotka, relativna stopnja revščine je med to populacijo v OECD nekoliko višja od povprečja – 13,5-odstotna, pri nas še za dober odstotek nižja.
Turški moški so se lani upokojevali v povprečju pri 51. letih, moški in ženske na Islandiji, v Italiji in na Norveškem pa pri 67. letih. Glede na trenutno zakonodajo bo prihodnja običajna upokojitvena starost po navedbah OECD znašala od 62 let v Grčiji, Luksemburgu, Sloveniji in Turčiji do 71 let ali več na Danskem, v Estoniji, Italiji in na Nizozemskem.
Kohorta, ki v OECD danes prihaja na trg dela, bo v pokoju v povprečju prebila dobro tretjino odraslega življenja, tista, ki danes odhaja v pokoj, pa le malenkost več: 32 odstotkov.