Tiskane izdaje
Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je kot največji problem izpostavil, da še vedno nimajo svojega poslanca v madžarskem parlamentu, to vprašanje pa se po njegovih besedah vleče že več kot 15 let. Prepričan je, da bi morala Slovenija večkrat opozoriti madžarsko stran na to problematiko.
Hirnök je spomnil, da ima vlada v Budimpešti trenutno na mizi koncept rešitve, ki so ga pripravili manjšinski ombudsman in predstavniki manjšin, vendar se sprašuje, kakšen bo odziv strank. "Zaenkrat stranke v parlamentu niso zainteresirane, da bi imeli svojega poslanca v parlamentu," je povedal in spomnil, da naj bi ta predlog v parlament prišel v začetku prihodnjega leta.
Kot je opozoril predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, Madžarska krši zakon že od leta 1993. Takrat je bil sprejet manjšinski zakon, na podlagi katerega bi morala vsaka manjšina imeti enega poslanca v parlamentu, vendar se to še ni zgodilo. Glede na to, da se madžarski parlament trenutno ukvarja z gospodarsko krizo, Ropoš ne ve, kdaj bi lahko na vrsto prišla obravnava rešitve manjšinskega zastopstva in tako ni veliko možnosti, da bi po naslednjih volitvah leta 2010 manjšine lahko imele svojega poslanca.
Hirnök je nadalje kot problem še navedel, da Madžarska ne izvaja ali delno izvaja meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic obeh manjšin iz leta 1992. To po Hirnökovih besedah pomeni, da "zelo slabo financira" manjšinske ustanove in šole.
Tudi Ropoš je opozoril še na problem financiranja manjšinskih ustanov, ki po njegovih besedah traja že nekaj let. Kot je pojasnil, na Madžarskem poteka financiranje večinoma normativno, pri čemer je v prvi vrsti navedel narodnostne vrtce in šole, ostala sredstva pa je potrebno pridobiti z razpisi. Podobno je pri časopisu Porabje, ki ima določena sredstva zagotovljena iz javnega sklada, in radiu Monošter.
Hirnök je glede radia Monošter povedal, da trenutno pripravljajo le osem ur programa tedensko, želeli pa bi ga razširiti na najmanj 24 ur tedensko. Ropoš je o tem izpostavil, da trenutno še nimajo zagotovil, da bi program razširili na 24 ur tedensko, za kar si prizadevajo že nekaj let.
Predstavnika Slovencev na Madžarskem sta spregovorila tudi o odnosu Slovenije do reševanja odprtih vprašanj. Hirnök bi si želel pomoči slovenske diplomacije, da bi pripravili madžarsko stran k izvajanju meddržavnega sporazuma. Spomnil je, da so na srečanjih predsednika državnega zbora Pavleta Gantarja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja seznanili s položajem, sogovornika pa sta jima obljubila pomoč.
Podobna pričakovanja ima Ropoš, ki si poleg rednega financiranja s strani Madžarske želi še pomoči Slovenije kot matične države na območjih Goričkega in Porabja, kjer je prisotna visoka stopnja brezposelnosti. Ta, kot je dejal, vpliva na materni jezik. Namreč, če mladi ne bodo imeli perspektive in možnosti za službo, se bodo odselili in s tem bodo izgubili to, kar so doslej dosegli v vrtcih in šolah. Na problem brezposelnosti v Porabju je opozoril tudi Hirnök.
Ropoš je z dosedanjim reševanjem "kolikor toliko" zadovoljen, želel pa bi si, da bi bilo mogoče vsako leto rešiti katerega od problemov. Takšna pričakovanja ima tudi od skupne seje slovenske in madžarske vlade, načrtovane za prihodnjo pomlad, predtem, predvidoma marca prihodnje leto, pa naj bi se sestala še dvostranska mešana komisija.
O željah in pričakovanjih za prihodnje leto Hirnök še naprej računa na pomoč Slovenije, tako moralno kot finančno. "Moram priznati, da tisto, kar smo sedaj dosegli, smo večinoma dosegli s pomočjo Slovenije," je dodal. Ropoš pa je izrazil upanje, da zaradi gospodarske krize Madžarska ne bo zmanjšala sredstev za manjšino.
Na območju Porabja je približno od 3000 do 5000 pripadnikov slovenske manjšine. Ti živijo v Monoštru, Gornjem Seniku, Dolnjem Seniku, Sakalovcih, Slovenski vesi, Števanovcih, Verici-Ritkarovcih in Andovcih.
Več si lahko preberete tudi o slovenski manjšini v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
