Slovenci smo v evrokraciji dobro zastopani

Bruselj - V pripravah na širitev leta 2004 so bila namreč določena pravila, ki so omogočala prednostno zaposlovanje osebja iz desetih novink, prehodno obdobje za Romunijo in Bolgarijo, ki sta se Uniji pridružili leta 2007, pa se bo izteklo letos. Po istih pravilih je vsaka novinka dobila pravico do »svojega« funkcionarja na položaju generalnega direktorja ali namestnika.

V komisiji so ob največji širitvi v zgodovini skupnosti načrtovali prihod 3508 funkcionarjev iz novink, pravkar objavljeno poročilo pa ugotavlja, da so ta ambiciozni cilj močno presegli, saj so jih zaposlili 4004, poleg tega je konec leta 2010 delalo še 595 pogodbenih sodelavcev, tako da je skupno število evrokratov iz desetih držav 4599. Tem je treba prišteti tudi 144 strokovnjakov, ki so jih v komisijo napotile članice. Osebje iz novink pomeni 16 odstotkov vseh zaposlenih uradnikov in začasnih uslužbencev.

Od maja 2004 do konca decembra 2010 se je v evropski komisiji, ki je daleč največja delodajalka med institucijami EU, zaposlilo 146 Slovenk in 77 Slovencev, skupno torej 223 funkcionarjev, od tega jih je 163 na ravni upravnih uslužbencev in 60 strokovno-tehničnih uslužbencev ali 0,93 odstotka vseh zaposlenih (23.980), kar dvakrat presega delež naše dvomilijonske države v 500-milijonski skupnosti. Daleč največ naših sodržavljanov dela v prevajalski službi (71), sledijo pa tolmačenje in komunikacije (po 13) ter zdravje in zaščita potrošnikov (11) oziroma kmetijstvo in razvoj podeželja (10).

Več kot četrtina novih evrokratov je prišla iz Poljske, sledijo Madžari in Čehi, Slovenija pa je pred Latvijo, Estonijo, Ciprom in Malto na petem mestu po številu zaposlenih iz desetih novink. Med vsemi članicami Unije ima največ uslužbencev gostiteljica Belgija (4686), pred Italijo (2435) in Francijo (2424), največja evropska država Nemčija pa je šele na petem mestu (1982). Na vodilnih položajih so najbolje zastopani kadri iz Velike Britanije, ki se ponaša s kar sedmimi generalnimi direktorji, kolikor jih imata Nemčija in Francija skupaj. Politika prednostnega zaposlovanja funkcionarjev iz novink je upočasnila najemanje državljanov iz starih članic, ki pa je po zatrdilih komisije kljub temu ostalo na primerni ravni.

Zaposlovanje iz novink ima pozitivne učinke na bolj uravnoteženo razmerje med spoloma, kajti delež žensk, ki je pred širitvijo dosegal 46,6 odstotka vseh zaposlenih, je po sprejemu novink poskočil na 52,1 odstotka.