Slovenci srečni, a brez vere v dobre pokojnine

Slovenci so nadpovprečno srečni državljani EU in cenijo delo kot vrednoto v življenju, ne verjamejo pa, da bodo v starosti zanj ustrezno nagrajeni, kaže Eurobarometrova raziskava.

Objavljeno
26. februar 2007 15.42
Bruselj - Slovenci so nadpovprečno srečni državljani Evropske unije, kaže Eurobarometrova raziskava socialne realnosti v sedemindvajseterici, ki jo je danes predstavila Evropska komisija. Slovenci so tudi med štirimi evropskimi narodi, ki najbolj cenijo delo kot vrednoto v življenju, vendar pa ne verjamejo, da bodo v starosti zanj ustrezno nagrajeni. Le 35 odstotkov jih namreč zaupa v lepo upokojensko prihodnost, kaže raziskava.

Najsrečnejši so Danci

V povprečju se ima za srečne 87 odstotkov Evropejcev, med Slovenci pa je ta delež za dva odstotka višji. Najsrečnejši so Danci, Irci in Nizozemci, najmanj pa državljani baltskih držav, Madžarske ter Bolgarije in Romunije. Daleč najnižji je odstotek v Bolgariji, kjer je srečnih le 39 odstotkov državljanov. Tolmačenje sreče smo prepustili vprašanim in pojma nismo opredelili, so ob tem pojasnili avtorji raziskave.

Delo je enako pomembno kot v Sloveniji tudi v Franciji, Luksemburgu in Italiji, kjer ga kot ključno vrednoto označi devet od desetih vprašanih. Najmanj pomembna pa je ta vrednota v Veliki Britaniji in na Irskem, kjer delo ceni 66 odstotkov oziroma 69 odstotkov državljanov.

Čeprav je delo v večini držav vrednota, pa v povprečju malo Evropejcev verjame v lagodno upokojensko življenje. Najbolj optimistični so na Danskem, Finskem in Nizozemskem, povprečje je 42-odstotno, v Sloveniji pa dobre pokojnine pričakuje 35 odstotkov vprašanih. Najnižji je odstotek v Nemčiji in Bolgariji - le četrtina državljanov verjame v dobre pokojnine.

Najbolj Evropejce skrbi brezposelnost, še kaže Eurobarometer. Zaskrbljeni so tudi zaradi stroškov življenja, pokojnin in kriminala, precej manj pa jih skrbi prometna infrastruktura in globalizacija. Slovenci so po zaskrbljenosti zaradi pokojnin na tretjem mestu, za Nemčijo in Poljsko.

Sicer pa so Slovenci v samem vrhu držav, ki so prepričane, da bi višje stopnje izobraževanja morale biti dostopne vsem, ki so končali srednješolsko izobraževanje, ne glede na ocene. Tako meni 58 odstotkov Slovencev, medtem ko je povprečje v uniji 43-odstotno. Omejevanje izobraževanja pa najbolj zagovarjajo na Švedskem, kaže raziskava.

Eurobarometer je raziskal tudi, kako varne se počutijo Evropejci, na primer če se ponoči sami sprehajajo v svoji soseski. V povprečju se tudi med samotno hojo ponoči počuti varno 70 odstotkov Evropejcev, najmanj je strah Nizozemce, Dance in Švede, najbolj pa Litovce in Bolgare. Slovenci v ta del raziskave niso bili vključeni.