Slovenci za sončno energijo

Bruselj – Uporaba jedrske energije po mnenju Slovencev ni prava pot za zmanjševanje odvisnosti od uvoženih energetskih virov, kot sta nafta in ruski plin, izhaja iz objavljene Eurobarometrove javnomnenjske raziskave o odnosu državljanov petindvajseterice do energije. Da jo je smiselno razvijati, meni le pet odstotkov Slovencev, medtem ko velika večina, 60 odstotkov, vidi najboljšo alternativo v razvoju sončne energije.

Po mnenju 42 odstotkov državljanov je prava pot tudi spodbujanje raziskav o novih energijah, kot je hidrogenska, 39 odstotkov pa rešitev vidi tudi v uporabi moči vetra. 29 odstotkov bi se nadalje reševanja problema energetske odvisnosti in oskrbe lotilo z spremembo regulative za zmanjšanje odvisnosti od nafte, izhaja iz raziskave. S takimi stališči so Slovenci zelo blizu povprečja v EU.

Prebivalci EU naklonjeni alternativnim virom energije

V celotni povezavi namreč razvoj uporabe jedrske energije prav tako podpira najmanj, 12 odstotkov ljudi, medtem ko je z 48 odstotki najbolj priljubljena alternativa razvoj sončne energije. Sledijo razvoj novih tehnologij (41 odstotkov), razvoj energije vetra (31 odstotkov) ter reguliranje za zmanjšanje odvisnosti od nafte (23 odstotkov), kaže na vzorcu 24.924 ljudi oktobra in novembra izvedena raziskava. "Zelo jasno je, da državljani EU verjamejo, da se je treba z energetskimi izzivi spopasti prek razvoja novih tehnologij," je ob predstavitvi rezultatov v Bruslju ugotovil pristojni evropski komisar Andris Piebalgs.

Eurobarometrova raziskava je sicer tudi pokazala, da največ državljanov verjame, da je treba na energetske izzive v prihodnjih letih treba odgovoriti prvenstveno z odločitvami na evropski ravni, šele nato pa na nacionalni in lokalni ravni. Slovenija je v tem primeru v zlati sredini, saj odločanje na ravni EU podpira 48 odstotkov, na nacionalni 39 odstotkov ter na lokalni ravni šest odstotkov ljudi. Slovenci pa podpirajo tudi aktivno spodbujanje učinkovite rabe energije, nadalje kaže raziskava. 50 oziroma 53 odstotkov bi rado imelo več informacij na to temo oziroma si želi davčnih spodbud v smeri učinkovite porabe energije.

Nis(mo) pripravljeni segati globlje v žep...

Kljub temu pa večina, 55 odstotkov, Slovencev ne bi bila pripravljena plačati več, če bi energija prihajala iz alternativnih, npr. obnovljivih virov. 26 odstotkov bi bilo pripravljeno plačati do pet odstotkov več, 12 odstotkov pa do deset odstotkov več, kaže raziskava. Nasploh je nepripravljenost plačati več opazna pri državljanih novih članic, medtem ko je pri starejših manj izrazita, a še vedno največ ljudi ni pripravljeno poseči globlje v žep.

... smo pa pripravljeni varčevati

So pa zato Slovenci pripravljeni zmanjšati svojo porabo energije (44 odstotkov), kaže raziskava. Na takšno potezo je v EU pripravljena kar polovica državljanov, kar kaže razmeroma visoko stopnjo zavedanja o aktualnih problemih. Raziskava tudi kaže, da bi ljudje, če bodo cene nafte naraščale, začenjali manj uporabljati avtomobile. Če bi liter bencina stal dva evra, bo 53 odstotkov ljudi v EU avto uporabljalo manj. Slovenci so sicer z 40 odstotki pod povprečjem.