Reuters poroča, da je sodišče zavrnilo pet od sedmih tožb zaradi Teslinega domnevnega izkoriščanja delavcev, dve pa sprejelo - tožbi Lešnika in Papeša, ki bosta v nadaljnjem postopku predložila dokumente in predstavila priče za zaslišanje.
Lešnik je po lastnih navedbah za Teslo delal 250 ur mesečno, za to pa prejel manj kot 950 dolarjev (823 evrov) plačila, kar je precej manj od minimalne plače. Skupaj z ostalimi delavci naj bi bil tudi tarča groženj, da jih bodo v primeru bolezni ali prijave kršitev deportirali.
Lešnik je v ZDA prišel marca 2015 skupaj s 140 drugimi tujimi delavci iz Slovenije in Hrvaške, delo v Kaliforniji pa je opravljal prek slovenskega podizvajalca ISM Vuzem. Tega je najel nemški izvajalec Eisenmann, ki mu je družba Tesla podelila projekt gradnje lakirnice.
Sodnica je zavrnila obrambo Tesle in Eisenmanna, da za izkoriščanje delavcev nista odgovorna, saj jih je najel ISM Vuzem. Kot je poudarila, odgovornost za kršitve nosijo vse stranke v postopku, ki so imele od njih korist. Iz Tesle so medtem sporočili, da so prekinili vse poslovne odnose z ISM Vuzem, ker ni izpolnil njihovih pričakovanj.
Velenjčan Lešnik se je kot najeti tuji delavec pri gradnji lakirnice za Teslina vozila v Kaliforniji sicer hudo poškodoval, glede česar je julija 2016 dosegel poravnavo s podjetjem Tesla in njegovimi pogodbeniki v višini 550.000 dolarjev (476.000 evrov).
Delal je na napeljavi grelnih in hladilnih sistemov tovarne v Fremontu ter padel s strehe. Pri padcu s tretjega nadstropja si je polomil obe nogi in nekaj reber ter doživel pretres možganov. Po navedbah njegovega odvetnika se je nabralo za 900.000 dolarjev (780.000 evrov) stroškov zdravljenja.
V takratni tožbi je očital tudi kršitve delovne zakonodaje zaradi prenizkega plačila, glede česar zdaj poteka postopek.
Podjetje Tesla je sprva zavračalo vsako odgovornost za ravnanje z uvoženimi tujimi delavci, njegov prvi mož Elon Musk pa je nato obljubil preiskavo in izboljšave na tem področju.