Tiskane izdaje
Brdo pri Kranju - Predsednik republike Borut Pahor je danes na Brdu pri Kranju gostil prvo konferenco v okviru projekta Slovenija 2030, s katerim želi oblikovati dolgoročno vizijo Slovenije.
Ne le Pahor, tudi udeleženci konference od srečanj pričakujejo razpravo o dolgoročnejši viziji države in o vrednotah, ki bi to vizijo oblikovale.
Predsednik republike je v uvodnem nagovoru dejal, da je vredno izmenjati vsaj neka temeljna mnenja o tem, »ali je sedanja kriza spričo svojih razsežnosti takšne narave, da nas sili zgolj k praktičnim ukrepom iz dneva v dan, ali je zaradi te krize čas, ko morajo vse intelektualne potence našega naroda zbrati moč in pogum, da skušajo tematizirati prihodnost«.
Dodal je, da bi lahko konference v okviru projekta Slovenija 2030 v prihodnosti postale »nek pomemben intelektualni proces, ki smo mu bili Slovenci priča v 80. letih, ko se je sredi intelektualnega vrenja budilo spoznanje, da potrebujemo demokratično okolje«.
Predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek je dejala, da je za nami 20 let razvoja, po katerih lahko napravimo nek obračun in vidimo, kaj smo storili narobe ter kaj bi bilo treba popraviti. »Razprava v tako pestri družbi, kot se je danes zbrala na Brdu, je to, kar Slovenija poleg reševanja trenutnih težav, nujno potrebuje,« je prepričana.
»Pri razpravi o prihodnosti se moramo neizbežno soočiti z našo realnostjo,« je povedal predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič. Pojasnil je, da se moramo že danes pogovarjati o tem, kaj storiti, da bomo v prihodnosti imeli pravno državo in socialno državo oziroma državo, kakršno si želimo.
Pri koncipiranju vizije bo potrebno opredeliti temeljne cilje. »Treba bo opredeliti, kaj je temeljno in kaj manj pomembno,« je opozoril ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki je tudi sam izpostavil pravno državo kot enega najbolj ključnih ciljev, saj je povezan s temeljno vrednoto - dostojanstvom sleherne človeške osebe.
Literat Alojz Ihan meni, da je največji problem našega tranzicijskega časa predvsem neznanje in neveščost, zaradi tega smo si tudi v celoti sami povzročili krizo, v kateri živimo. »Boji levi-desni so samo prikrivanje našega neznanja in ksenofobije ne le do južne delovne sile ampak tudi do izkušenj zahodnih praks,« je dejal.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnost Jože Trontelj pa je prepričan, da imamo odličen intelektualni potencial v narodu, vendar je problem, da idealizma in entuziazma v družbi skorajda ni več, ozračje pa je negativno.
Med vabljenimi so:
•ljubljanski nadškof Anton Stres,
•predsednik GZS Samo Hribar Milič,
•klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj,
•literat Alojz Ihan,
•ustanoviteljica Anine zvezdice Ana Lukner,
•predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek,
•rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj,
•geograf Dušan Plut,
•predsednik Ustavnega sodišča Ernest Petrič.
•predsednik SAZU Jože Trontelj
Drugi: Boštjan Žekš, Helena Kamnar, Špela Vovk, Marko Makovec, Alen Kobilica, Boštjan M. Zupančič, Danica Purg, Danilo Zavrtanik, Igor Emri, Igor Grdina, Iztok Seljak, Jadran Lenarčič, Jure Aleksejev, Klemen Jaklič, Matej Potokar, Miha Mazzini, Mitja Štular, Nataša Briški, Rasto Ovin, Saša Pavček, Tamara Lah Turnšek, Vuk Ćosić, Žiga Vavpotič, Uroš Krek, Nataša Kovač, Alja Brglez.
Razpravo vodi predsednik države Borut Pahor.
