Ljubljana – Vlada je danes sprejela nov zakon o tujcih, ena ključnih novosti pa je, da zakon tudi formalnopravno utira pot sprejemu ameriških zapornikov iz Guantanama na Kubi. Nina Gregori, direktorica Direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), je po seji vlade pojasnila, da bo zdaj, če bo to v nacionalnem interesu, o čemer bo s sklepom odločila vlada, zapornikom mogoče izdati dovoljenje za začasno bivanje (pet let).
To možnost je podprl tudi predsednik vlade Borut Pahor: »To je potrebno, ker zadeva nas, identiteto naše zunanje politike in naše odnose s prijateljskimi državami.« Za začasno dovoljenje zapornikom (in drugim), ki ga bo mogoče podaljšati, bodo ti morali imeti ustrezno zdravstveno zavarovanje, drugi pogoj pa bodo določena sredstva za preživljanje. Nacionalni (recimo politični ali ekonomski) interes za takšno dovoljenje bo vladi moralo predlagati zainteresirano ministrstvo, ki bo moralo – v primeru, da takšen prosilec ne bi mogel sam poskrbeti zase – zanj finančno jamčiti, je še dejala Gregorijeva, ki pričakuje, da bodo zakonodajni postopek končali v treh mesecih. Kdo bo za morebitne zapornike skrbel, v zakonu ni opredeljeno.
Pahor ne bo silil
Borut Pahor je že napovedal, da bo zakon pred javnostjo in v parlamentu zagovarjal, saj – zaradi zapornikov – nima podpore niti v koaliciji, odločno ga zagovarjajo edino v Zaresu. »To je humanitarno vprašanje,« je prepričan Pahor. Ker smo sami »upravičeno« obsojali obstoj Guantanama, pa je naša moralna pravica, da se vsaj vprašamo, ali jih hočemo sprejeti, je še povedal Pahor. Osebno je naklonjen enemu zaporniku. Če za sprejem ne bo zadostne parlamentarne večine, vlada pri tem ne bo vztrajala.
Če pa bo Slovenija sprejela zapornika (ali več) iz Guantanama, je Pahor napovedal, da bo država z dvostranskim sporazumom z ZDA poskusila rešiti tudi finančno vprašanje, torej kdo jih bo vzdrževal; ZDA so to uredile tudi z drugimi državami EU. Po prvih odzivih parlamentarnih strank je mogoče predvideti, da bo imel vladni zakon veliko težav v zakonodajnem procesu, saj ga ne utegne podpreti marsikateri koalicijski poslanec.
Mussomeli o dvojni hinavščini
Kot smo že poročali, se je danes o Gauntanamu oglasil tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli. Za STA je povedal, da gre za vprašanje človekoljubja in pokončnosti, in ne toliko za meddržavne odnose. Kritika ZDA glede odprtja zapora je upravičena, meni Mussomeli, vendar je povedal, da je pri tem nerazumljivo, da tisti, ki so kritični, zdaj niso pripravljeni pomagati pri zaprtju zapora. Hkrati priznava, da je nekaj hinavščine tudi v ZDA, kjer je kongres sprejel zakon, ki preprečuje premestitev zapornikov v ZDA, in tako preprečil, da bi jih sprejele nekatere skupnosti in človekoljubne skupine, ki bi jih bile pripravljene sprejeti.
Pripornike iz Guantanama so sicer po podatkih MNZ doslej sprejele naslednje članice Evropske unije: Portugalska, Francija, Latvija, Madžarska, Belgija, Slovaška, Irska, Italija, Nemčija, Češka in Španija.