Slovenija bo uveljavila nasledstvo

Ljubljana - Avstrijska državna pogodba (ADP) je državna pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, ki so jo leta 1955 z njo podpisale štiri zavezniške sile - ZDA, Sovjetska zveza, Britanija in Francija - k njej pa je pristopila tudi predhodnica Slovenije, tedanja FLRJ. Za Slovenijo je pomembna kot izrecna mednarodnopravna podlaga za urejanje položaja slovenske narodne manjšine v Avstriji. Sedmi člen, ki predstavlja mednarodno obveznost Avstrije do manjšine, ostaja več kot petdeset let po tem še vedno neizpolnjen.

Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije se šteje za pravno upravičenko do nasledstva ADP, Avstrija želi preprečiti sukcesijo; trdi, da je pogodba obsoletna. Slovenska država, ki ima svojo manjšino v Avstriji, ima pravico in dolžnost, da kot sopogodbenica - sukcesorka bedi nad uresničevanjem varstva slovenske manjšine, poudarjajo slovenski mednarodnopravni strokovnjaki. Toda najugodnejši čas za diskretno ureditev nasledstva ADP, to je čas do mednarodnega priznanja in tik po njem, je Slovenija zamudila. V času, ko si je prizadevala za priznanje, in potem, ko se je pridruževala EU, je v imenu dobrih odnosov z Avstrijo opustila akt notifikacije pogodbe. Avstrija pa je začela čedalje pogosteje in čedalje glasneje spodbijati njeno pravico.

Nujno je tudi formalno notificirati slovensko nasledstvo avstrijske državne pogodbe pri depozitarju Ruski federaciji, že vrsto let trdijo številni strokovnjaki za mednarodno pravo in mednarodne odnose in občasno del politike. Navsezadnje je Slovenija edina od držav naslednic nekdanje SFRJ, ki je z Avstrijo nasledila skupno mejo, v 7. členu pa so zapisane mednarodno priznane absolutne manjšinske pravice. Nekateri tudi opozarjajo, da ni nujno, da bi bilo priznanje nasledstva uspešno, češ da nasledstva Avstrija ne bi priznala, četudi bi ga dopustila depozitarka Ruska federacija in ne bi nasprotovale druge pogodbenice. A ne glede na to se vsi strinjajo, da Sloveniji nasledstvo mednarodnopravno pripada in da bi z aktom notifikacije poudarila pomen avstrijske državne pogodbe.

Politika je vprašanju notifikacije pogodbe vseskozi nenaklonjena. Poudarja, da je ADP nesporna mednarodnopravna obveznost Avstrije, ki jo je ta v skladu z načelom pacta sunt servanda dolžna spoštovati. »Ne glede na različna stališča do vprašanja formalnopravnega statusa Slovenije v ADP je najpomembnejše, da Avstrija nedvoumno priznava, da sta pogodba in njen 7. člen njena nesporna mednarodnopravna obveznost, ki jo je dolžna spoštovati, ter da je Slovenija legitimna zaščitnica slovenske manjšine in njenih pravic na avstrijskem Koroškem in Štajerskem,« je letos v intervjuju za SP rekel zunanji minister Samuel Žbogar. Njegov predhodnik Dimitrij Rupel je poudarjal »strinjanje o nestrinjaju«. »Mi interpretiramo položaj po svoje, oni po svoje. To je formula za odnos do ADP. Zaradi morebitnega članstva v pogodbi ne bomo delali revolucije.«

Iz torkove tiskane izdaje Dela