Tiskane izdaje
Predsedujoči v svetu EU je še pristavil, da je »v stikih z obema stranema«, ki ju je »ves čas spodbujal k neposrednemu dialogu«. Švedskega ministra opogumlja dejstvo, da se državi pogovarjata, »bodisi na ravni premierov, zunanjih ministrov bodisi na drugih ravneh, to je dobro, zato ju spodbujam, naj nadaljujeta, in potem bomo videli«.
Odkar se je - brez rezultata - končalo posredovanje komisarja za širitev Ollija Rehna, v evropskih krogih niso preveč zgovorni, kadar beseda nanese na reševanje slovensko-hrvaškega spora ali perspektivo pristopnega procesa naše južne sosede.
Čeprav Bildt očitno pozna doseženi napredek na pogajanjih med državama, saj mu je Samuel Žbogar prav v Stockholmu podrobneje razložil, kakšna rešitev je na mizi, se je gostitelj ministrskega srečanja kot jegulja vešče izmikal natančnejšim odgovorom. Tudi vprašanje, ali je realno pričakovati, da bi 16. oktobra - kot je še vedno zapisano v delovnem programu predsedujoče članice skupnosti - lahko sklicali naslednjo medvladno konferenco s Hrvaško, kar pomeni, da bi Slovenija pred tem odpravila zadržke do 14 poglavij pravnega reda, je Bildt kratko in malo preslišal. Tiha diplomacija pač tudi njemu narekuje kar največjo previdnost.
Bolj zgovoren je bil Olli Rehn, ki je ponovil nedavno mnenje, da je politično razpoloženje med državama zdaj »bolj pozitivno«, zato »verjame, da obstaja politična volja za zadnje centimetre«, a tudi komisar za širitev se je vprašanju, kdaj bi sosedi lahko dosegli sporazum, izmaknil z odgovorom, da je to odvisno od obeh držav. Če bi dogovor dosegli še jeseni, bi bilo zelo dobro, saj bi Hrvaška lahko nadaljevala pristopna pogajanja.
Tudi Samuel Žbogar v Stockholmu ni hotel omenjati podrobnosti, ker sta se vladi dogovorili, da o poteku pogajanj ne bosta dajali izjav, dokler ne dosežeta stopnje, ko bosta zadovoljni z rezultatom. »Smo pa na dobri poti,« je dodal slovenski zunanji minister. Z Gordanom Jandrokovićem sta »pogledala, kaj je bilo narejenega v preteklem tednu in kaj je še pred nami«. Nič bolj konkreten ni bil hrvaški zunanji minister. »Pogovarjala sva se, da je treba nadaljevati tako, kot smo začeli, menimo pa, da je mogoče najti rešitev in nadaljevati širitveni dialog,« je po srečanju s slovenskim kolegom izjavil Jandroković, ki prav tako ni hotel napovedovati, ali bi se to lahko zgodilo do srede prihodnjega meseca. »Videli bomo, nič ne bom rekel, dokler ne najdemo rešitve, verjamem pa, da bo kmalu zatem sklicana medvladna konferenca, na kateri bo Hrvaški uspelo odpreti in (začasno) zapreti veliko število poglavij.«
Precej bolj je bil Carl Bildt zgovoren o širitveni perspektivi drugih zahodnobalkanskih držav. Za Makedonijo, ki je status kandidatke dobila že decembra 2005, odtlej pa čaka na datum začetka pristopnega dialoga, je dejal, da bo treba potrpeti do poročila, ki ga bo evropska komisija objavila 14. oktobra, torej do ocene, ali je vlada v Skopju izpolnila vseh osem postavljenih pogojev. »Potem bomo na svetu EU imeli razpravo, kako naprej,« je dejal Bildt, ki sicer želi, da bi »med švedskim predsedovanjem, torej v prihodnjih mesecih, vse zahodnobalkanske države stopile v novo fazo pristopnega procesa«.
