Tiskane izdaje
Žirovnica – »Čebelarstvo je poezija slovenskega kmetijstva, panjske končnice so odraz tega,« je pred pričakovano razglasitvijo svetovnega dneva čebel v Združenih narodih (ZN) o turističnem potencialu slovenskega čebelarstva dejala Verena Štekar - Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine, v sklopu katerih deluje tudi čebelarski muzej.
Slovenija je s svojo edinstveno čebelarsko dediščino in kulturo, ki se je v stoletjih čebelarjenja razvila hkrati z dejavnostjo, posebna in kot taka ponuja enkratno priložnost za razvoj čebelarskega turizma. Potrditev predloga Čebelarske zveze Slovenije ČZS oziroma Republike Slovenije na generalni skupščini ZN in pred prvim praznovanjem svetovnega dneva čebel, ki ga bomo odslej zaznamovali 20. maja (na ta dan leta 1734 se je na Breznici pri Žirovnici rodil Anton Janša, nestor sodobnega čebelarstva), je različnim akterjem na tem področju v veliko spodbudo. Kot pravi Blaž Ambrožič, predsednik sekcije Apiturizem pri ČZS, je Slovenija za čebelarstvo to, kar je Meka za muslimane.
Blaž Ambrožič je na Selu pri Bledu skupaj z ženo Danijelo že leta 2011 postavil obiskovalcem prilagojen čebelnjak in je v tem času že pridobil pomembne izkušnje. Tujim turistom je čebelnjak kot slovenska posebnost všeč, ugotavlja in dodaja, da so tujci, ko lahko opazujejo čebele pri delu, navdušeni. Z leti je obisk v čebelnjaku (zlasti od aprila do septembra, oktobra) tako naraščal, da je letos žena Danijela pustila službo v čebelarskem centru v Lescah in se povsem posvetila delu doma, hkrati se je pokazalo, da lahko ob obisku turistov dostojno preživi zgolj z delom v domačem čebelnjaku. Ambrožič je prepričan, da ima Slovenija velik potencial za razvoj posebne veje turizma – apiturizma.
Od opraševanja je odvisna tretjina pridelane hrane in čebele se med najpomembnejšimi opraševalkami. Foto: Igor Mali/Delo
V Sloveniji ima zdaj 36 ponudnikov certificirano čebelarsko ponudbo, kot pravi Tanja Arih Korošec z agencije Aritours, ki je specializirana za čebelarski turizem, čebelarski turizem v svetu velja za novost, Slovenija pa ima s svojo dediščino izjemen potencial. Ta za zdaj pritegne številne tuje čebelarje, sogovornica pa verjame, da se bo z razglasitvijo svetovnega dneva čebel zanimanje za apiturizem povečalo, čeprav konkretnih pričakovanj ne razkriva.
Za zaokrožitev ponudbe morajo domači gostinci vanjo vključiti tudi kakšno jed iz medu in tako popestriti ponudbo, pravi Matjaž Koman, direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, medtem ko Ambrožič poudarja, da morajo tovrstno ponudbo dobro poznati tudi turistični delavci.
Rast obiska čebelarskega muzeja radovljiških muzealcev ni presenetila (letos bodo našteli okoli 12.000 obiskovalcev), in kot pravi Verena Štekar - Vidic, pričakujejo, da se bo ta še povečeval, čeprav obiska iz obdobja pred osamosvojitvijo še niso dosegli (tedaj so našteli okoli 16.000 obiskovalcev).
V vaseh pod Stolom, kjer so na slavnega rojaka, ki je povzdignil čebele in čebelarstvo na visoko raven, zelo ponosni, zdaj upajo, da bo različnim ponudnikom s skupnimi močmi uspelo sestaviti celovito ponudbo za čebelarski turizem. Kot pravi župan Žirovnice Leopold Pogačar, bodo nedaleč od Janševega čebelnjaka na Breznici, ki je bil pred dnevi po 30.000 evrov vredni obnovi spet odprt, uredili čebelarski park medovitih rastlin (predvidoma konec prihodnjega leta), ob njem pa še objekt, ki bo namenjen predvsem predstavitvi najslavnejšega čebelarja Antona Janše.
Interaktivni paviljon »Čebelji svet«, s katerim bo Slovenija informirala o pomenu čebel, čebelarstva in opraševanja za človeštvo kot prispevku v boju zoper lakoto oz. zagotavljanja prehranske varnosti in varovanja okolja. Foto: Peter Žerjavič/Delo
Če je bilo še pred nekaj leti videti, kot da so občinske meje previsoke za sodelovanje, zdaj Pogačar pravi, da je snovanje celovite čebelarske ponudbe »skupna zgodba«. »Mi imamo kulturo in tradicijo, Radovljica ima turiste,« pragmatično razmišlja župan in dodaja, da se z vsebinami (s čebelarskim muzejem v Radovljici, kjer prikazujejo preteklost, in s čebelarskim centrom v Lescah, kjer prikazujejo sodobno čebelarsko dejavnost) ne bodo podvajali, ampak dopolnjevali.
Tako za prihodnjo turistično sezono v Turizmu Radovljica snujejo nadgradnjo siceršnje avtobusne povezave po sistemu hop-on-hop-off, ki bi enkrat na teden povezala vse akterje v okolici. Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica, predlaga skupno vstopnico za ogled čebelarskih ustanov in opozarja, da je treba ponudbo še bolj približati turistom.
