Tiskane izdaje
Slovensko zavarovalništvo je še vedno v redu, pravi slovenska zavarovalniška avtoriteta Nada Klemenčič (78). Znana nekdanja prva dama Zavarovalnice Triglav, še pred tem predsednica uprave Pozavarovalnice Save zdaj že petnajst let pomaga kot zavarovalniška zastopnica v družinski zavarovalniško-posredniški družbi Za & Svet – od Ljubljane do Beograda in Podgorice. Zavarovanje je živ mehanizem, pravi Klemenčičeva.
Gospa Nada Klemenčič, ste slovenska zavarovalniška avtoriteta, nekoč uspešna predsednica uprave Zavarovalnice Triglav, še vedno aktivna zavarovalniška posrednica. Kako bi ocenili kondicijo slovenskega zavarovalništva? Je še vedno tako robustno in močno kot nekoč?
Mislim, da je slovensko zavarovalništvo generalno gledano v redu. Slovenske zavarovalnice delajo kakovostno in zagotavljajo vsa kritja, tudi tista najnovejša. Vedeti moramo, da je zavarovanje živ mehanizem, nekatera zavarovanja se izpopolnjujejo, tudi tehnološko spreminjajo, nekaterih vrst zavarovanj prej ni bilo in so nova, na primer določena bančna kritja, pa tista, povezana s sodobno tehnologijo, zavarovanja vezana na finančne izgube in tudi druga zavarovanja, kjer so nastale spremembe v načinu dela, na primer v gradbeništvu.
Nove tehnologije in digitalizacija prinašajo tudi nove priložnosti in izzive za zavarovalnice, na primer kibernetični kriminal?
To je gotovo res, z novo tehnologijo in digitalizacijo prihajajo nova tveganja, ki jih do zdaj nismo poznali. Pred leti smo se podobno s spremembami podnebja, z varovanjem okolja, s potresi in podobno. Izziv časa so gotovo tudi kibernetična zavarovanja, tako imenovani Cyber Risk, ki pokriva škode, ki jih zavarovanec utrpi zaradi vrste zlorab zaradi informacijskih tehnologij. Poudarila bi tudi, da je zavarovanje zanimivo tako iz praktičnega, a enako pomembno tudi s teoretičnega zornega kota. V mojih časih sta bila veliki avtoriteti z vidika teorije in prakse dr. Jože Boncelj in profesor Slavko Flis.
Aktuarji pa so sploh posebna znanost?
Aktuarji imajo posebna znanja, to so navadno matematiki, fiziki, ekonomisti, ki interdisciplinarno ugotavljajo in določajo, pod kakšnimi pogoji bo sklenjeno posamezno zavarovanje. Aktuar je ključna oseba pri določanju cene posameznega rizika. V praksi se neredko dogaja, da izračuni aktuarjev niso upoštevani.
Tako se tudi vzpostavlja razmerje med zavarovalnico in zavarovancem?
Če zavarovanje združuje več sto poklicev, pomeni, da ima zavarovalnica navadno znanja, ki jih zavarovanec preprosto ne more imeti, po drugi strani pa zavarovanec zelo dobro pozna svoj delovni proces. Razmerje med zavarovancem in zavarovalnico že tradicionalno temelji na zaupanju. Zaupanje je »čarobna« beseda v zavarovalništvu. In če zavarovalnica oceni rizik, ga prevzame, in to, kar zavarovancu predlaga, naj bi tudi bilo tisto, kar zavarovanec potrebuje. Pošteno je, da se zavarovancu razloži, kaj vse določa zavarovalno kritje. Ni korektno, da se pomembni pogoji zavarovalnega kritja pišejo nepregledno v »drobnem« tisku in zavarovanec to upravičeno razume kot zlorabo zaupanja. Zavarovanec mora nedvoumno razumeti, kaj ima zavarovano. V času digitalizacije, ko se zavarovanje lahko sklepa na različne načine, prek telefonov, po spletu in drugače, je zaupanje še posebno pomembno. Zavarovalništvo je konservativna in tradicionalna dejavnost in to kulturo je nujno treba ohranjati.
V zavarovalništvu je pomembna tudi etika?
Gotovo, saj gre za zaupanje, na katerem se vzpostavlja razmerje med zavarovancem in zavarovalnico. Lahko rečem, da so v zadnjih 15 ali 20 letih, kolikor so na slovenskem trgu prisotni zavarovalniški zastopniki, s svojimi visokimi etičnimi načeli pripomogli, da zavarovanec res dobi najboljšo kritje. Če neki zavarovalničar ali posrednik nekoga prevara, ne škodi samo stranki, škodi stroki, podira ugled stroke, zavarovalnic, zato je pomembno, da zavarovalna združenja in agencija zelo poudarjajo zavarovalniško etiko. Zato imajo člani Združenja zavarovalnih posrednikov Slovenije tudi svoj kodeks dobrih poslovnih običajev.
»Kitajci cenijo znanje in izkušnje, spoštujejo pot, ki si jo prehodil. Sprejeli so me, lahko rečem, z odprtimi rokami,« pravi Klemenčičeva Foto: Blaž Samec/Delo
Pogrešate, ste rekli, več strokovnih razprav?
Ne opažam strokovnih razprav, s katerimi bi bilo mogoče teoretično razpravljati o novih zavarovalnih vrstah in položajih. Zavarovalne police niso samo police, ampak prinašajo tudi velike teoretične dileme, pogoje, ki se spreminjajo. Na primer, vsakdo, ki sklepa gradbena zavarovanja, jih dela po pravilih in pogojih Munich Re ter številnih klavzulah, riziki se vključujejo in izključujejo, ta razvoj hitro napreduje, se prilagaja stanju … Tako zahtevajo svetovna podjetja. V Sloveniji pogrešam strokovne razprave ter komentarje, spremljanje sprememb in uvajanje novih kritij. Zavarovalnica Sava je tako sledila razvoju zavarovanj električnih avtomobilov.
Ali je slovensko zavarovalništvo kot finančna industrija še vedno tako nacionalno pomembno, kot je bila v vaših časih?
Zavarovalništvo je v Sloveniji zelo pomembno, saj v slovenski BDP prispeva malo manj kot šest odstotkov, verjamem pa, da bi lahko prispevalo še več. Bom navedla primer Švice: Swiss Re je ena največjih svetovnih pozavarovalnic in zavarovalniška premija »per capita« je v Švici precej nad evropskim povprečjem. Ta visoka premija pride v Švico s pozavarovanjem iz celega sveta in to dela Švico bogato. To bi lahko bila komparativna prednost tudi v Sloveniji. Zavarovalništvo se v Sloveniji ne šteje za strateško dejavnost, vendar bi to gotovo lahko bila. Slovenija bi lahko bila »City« za regijo s svojim znanjem, izkušnjami in zavarovalniškimi kapacitetami. Kaj se bo zgodilo s slovenskimi zavarovalnicami, potem ko se že nekaj časa govori, da bo Sava Re prodana Croatii, ne vemo. Lahko pa tudi spomnim, da je bila Zavarovalnica Triglav v času mojega vodstva tik pred prevzemom hrvaške zavarovalnice Croatie, a je to na koncu preprečila slovenska politika.
Če se govori, naj Slovenija postane mednarodno znan center za industrijo startupov, za zeleno industrijo, potem bi lahko postala tudi prepoznavnejša zavarovalniška »sila«?
Tako je in Slovenija bi morala svoje komparativne, primerjalne prednosti izkoristiti. Za to bi za začetek potrebovali strateško skupino ljudi, ki bi ta razvoj usmerila tudi za zavarovalnice. To ni odvisno od posameznikov, za to je treba ustvariti ozračje in ustrezne pogoje. Ker sem bila veliko let menedžerka, sem imela priložnost, da sem spoznala gospoda Petra Druckerja, ki je dejal: »Best way to predict future is to create it.« (»Najboljši način napovedovanja prihodnosti je, da jo ustvarimo.«) Slovenija absolutno lahko soustvarja evropsko zavarovalniško prihodnost in to priložnost mora izkoristiti.
Očitno je v ozadju tudi vprašanje, ali ohranjati lastništvo zavarovalnic ali zavarovalnice razvijati z uspešnim vodenjem?
Vodenje je zelo pomembno. Včasih sem veliko brala Samuelsona in strinjam se z njim, da je lastnina podrejena kategorija, primarno je vodenje. Sama sem vodila državno zavarovalnico, a lahko rečem, da smo bili predani stokrat bolj, kot če bi to bila naša zavarovalnica. Torej v lastnini nujno ne vidim ne prednosti ne pomanjkljivosti.
Spomnim se leta 1989, ko sem prišla v Zavarovalnico Triglav. Rezultati so bili porazni in računovodkinja je takrat rekla: »Pred nami je zadnja bilanca«. In rekla sem: »Gospa Malči, zakaj sem pa potem prišla v Triglav?!« Šele po sedmih letih nam je KPMG, takrat še iz Dunaja, dal pozitivno oziroma zelo pohvalno mnenje. Sedem let smo torej potrebovali za preobrat v poslovanju, da nam je iz izgube uspelo narediti zdravo jedro in ustrezno strukturo portfelja, ki je zagotovila pozitiven rezultat in zgodbo o uspehu.
Zavarovalnice pomoči ne potrebujejo, saj so prej tiste, ki denar dajejo.
Tako, v teh dneh sem brala, kakšne rezultate in dividende načrtuje Triglav; načrtujejo milijardno premijo, do 90 milijonov dobička. To ni malo za Slovenijo, a lahko bi bilo še več. In če to država vidi, potem bi z zakonskimi spodbudami temu napredku lahko tudi oprla vrata, ne samo za Triglav, temveč tudi za druge zavarovalnice.
Zavarovalnice, verjetno ne samo slovenske, imajo težave, kam je v času nizkih obrestnih mer pametno vlagati denar?
Pa še obveznice so jim vzeli!
To je gotovo velika negotovost!?
Seveda, to je opazno tudi v bilanci zavarovalnice. Iz strukture premije izhaja, da je njen največji del tehnična premija, ki je izrecno namenjena kritju prevzetih obveznosti in se ne more uporabiti za druge namene, kot je, na primer, kritje izgub. Vse to seveda pregleduje regulator. Spomnim se, kako so avstrijski regulatorji zavarovalnicam dovolili v času pred vstopom Avstrije v EU, da so svoje rezervacije bistveno povišali, okrepili moč zavarovalnice in se tudi tako pripravljali na vstop drugih zavarovalnic na avstrijski trg. Torej spodbujali svoje zavarovalnice, da so delale na način, ki jih je konkurenčno krepil.
Tako se lahko tudi povečuje konkurenčnost domačih zavarovalnic?
Tako. Treba je tudi poudariti, da je poleg finančne moči pomemben tudi servis. Slovenske zavarovalnice so zelo močne pri svojem servisu. Zavarovalnica Triglav je imela in verjetno še ima servis v vsaki vasi, saj ni pomembno samo to, da ponudiš nekoliko nižjo premijo, pomembno je, da ponudiš tudi ustrezen servis na terenu. Kot pravimo zavarovalničarji: zavarovanca pridobiš s premijo, ohraniš pa ga s servisom. Tako dobiš vpogled tudi v potrebe strank. Na Triglavu smo imeli direktorja v Prekmurju, ki je poznal stranke, vedel je, kdaj bo kdo kupil avtomobil, kdaj se mu bo rodil otrok, kdaj bo nabavil novi traktor in tako naprej. Enako je poznal tudi pravne subjekte in njihove investicije, zato je lahko vse to tudi uspešno individualno obravnaval. S tem je vzpostavljal zaupanje in zagotavljal zadovoljstvo strank.
Zdaj je zelo vroča tema zdravstvena reforma, ki se tiče tudi zdravstvenih zavarovalnic, in sicer tudi v tem smislu, da bodo problemi zdravstva rešeni, če bomo ukinili zdravstvena zavarovanja.
To je daleč od resnice. Kajti tudi pri teh zavarovanjih bi bile smiselne spodbude države, da bi zavarovalnice lahko sklepale čim več teh zavarovanj in jih tako tudi pocenile. Zdaj so, denimo, popularna zavarovanja za težke bolezni, ki bi jih po mojem mnenju država morala bolj podpreti kot tudi oskrbo na domu. Če bi država lahko zagotavljala ustrezno visoko raven zdravstvenih storitev, potem ta zavarovanja ne bi bila potrebna.
Še vedno ste aktivna zavarovalničarka, delujete kot zavarovalniška posrednica tudi vaši posredniški družbi v Beogradu?
Tako je, Za & Svet je družinska zavarovalno-posredniško družba v Sloveniji, zavarovalno-posredniški družbi pa smo tudi v Srbiji in Črni Gori. Dejansko sem operativno najbolj aktivna v Srbiji in Črni gori, medtem ko v Sloveniji posredniško družbo vodi hči. Vesela sem, da z menoj delajo strokovnjaki, tudi nekateri moji nekdanji sodelavci iz Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Triglav Re. Predvsem so to poznavalci zavarovalne in pozavarovalne stroke, ki znajo zavarovancu predstaviti zavarovanje in pomenijo dodano vrednost za zavarovanca tako v smislu zavarovalnega kritja in cene. Posredniki moramo vedeti, kaj zavarovalnica lahko ponudi in česa ne more. Včasih rečem, da je dober posrednik tako kot dober zdravnik, ki ti lahko veliko pomaga, če je slab, pa je bolje, da ne hodiš k njemu.
S svojo posredniško družbo v Beogradu veliko sodelujete s Kitajci. Kakšni so kitajski investitorji, graditelji, osvajalci?
Srbija je trg z največjim potencialom, na katerem se veliko dogaja: gradijo avtoceste, železnice, tovarne. Prisotni so številni tuji investitorji. Progo Beograd–Budimpešta gradijo Kitajci, mi kot zavarovalniški posredniki sodelujemo s kitajskim podjetjem, ki je v svetovnem vrhu gradbeniških družb že od začetka gradnje znanega mostu čez Donavo.
Kako ste vzpostavili stik s Kitajci?
Imam občutek, da Kitajci cenijo znanje in izkušnje, nimajo predsodkov pred leti, spoštujejo pot, ki si jo prehodil. To je v njihovi filozofiji. Sprejeli so me, lahko rečem, z odprtimi rokami in tako že dolgo sodelujemo. Kitajci so zelo ambiciozni investitorji, za posle se trudijo s kvaliteto, roki in ceno. Kar rečejo, tudi naredijo. Včasih se zdi, da so njihove ponudbe že skoraj »nesramno« ugodne in jih ne moreš odkloniti.
To se je potrdilo tudi na nedavni kitajski naložbeni decembrski konferenci v Budimpešti?
Tako je. Poslušala sem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, ki je na nedavni konferenci 16+1 jasno povedal, da ima Kitajska znanje in sredstva ter da vstopa na evropski trg. Seveda se je težko upreti njihovim investicijam. Vsekakor gre pri tem predvsem za strateške politične odločitve. Tudi v Sloveniji so projekti, ki zanimajo tudi kitajske izvajalce in investitorje. Kako se bo Slovenija odločila, bomo še videli. Gotovo pa velja, da imata tako Srbija kot Črna gora z njimi dobre izkušnje.
So Srbi potem bolj odprti do Kitajcev?
Tako je. V Srbiji je ogromno različnih kitajskih investicij, kot so železarne, letališče, gradnja avtocest ipd. V osrednjem delu Črne gore že gradijo del avtoceste Bar–Boljare. Kot smo slišali na decembrski konferenci, tudi Madžari Kitajce sprejemajo in z njihovimi investicijami trenutno gradijo logistični center v Budimpešti. V Budimpešti ima sedež tudi ena največjih kitajskih bank Bank of China.
Je pa verjetno zanimivo opazovati, koliko je lahko s svojo ponudbo na Kitajskem uspešna mala Slovenija?
Veste, na Kitajskem so že prisotni Krka, Kolektor in več drugih naših podjetij, kot so Pomurske mlekarne, da ne govorim o Pipistrelu, ki ima skupne investicije na Kitajskem. Za slovenska podjetja je Kitajska velik trg in velik izziv.
Ampak Slovenija Kitajsko osvaja tudi z medom in mlekom.
Tako je, zato je pomembno opredeliti, strateške prioritete Slovenije. Zavedati se je treba, da se Kitajcem standard povečuje in s tem tudi ljubezen do luksuza, do dobre hrane in vina. V tem velikanskem prostoru je konkurenca neizprosna.
Kaj pa mislite o bitcoinih? Če danes nimaš vsaj enega, si že malce
Bili ste znana predsednica uprave Triglava, hkrati pa vas je zavarovalnica potem tožila, ker da ste izplačali upravi in vodilnim previsoke nagrade?
Priznam, to je bila zame zelo neprijetna izkušnja. Mislim, da je šlo predvsem za politiko, ki me je želela šikanirati. Postopek proti meni se je končal po dolgih enajstih letih. Na koncu je bilo potrjeno, da ni bilo nič protizakonitega in da ni šlo za kakršnokoli škodo. Priznam pa, da me je ta izkušnja bremenila … Si lahko predstavljate, da si po petnajstih letih uspešnega menedžerskega dela v postopku, ki traja enajst let, in je dokazano, da je bil neupravičen.
Vedno ste poudarjali, da ste nagradili ljudi, ki so si to zaslužili, potem ko so bili leta razmeroma malo plačani?
To so si res zaslužili. Žal mi je, da jih nisem še bolj nagradila. Moji kolegi so bili vrhunski zavarovalni strokovnjaki, bili so predani in delovni. Rezultat so uspehi, ki smo jih dosegali. Naš slogan je bil: »V slogi je moč!«
Zavarovalnica Triglav je bila v vašem času znana z odmevnimi vzponi na Triglav, kamor ste privabili veliko zavarovancev, celo politike?
Tako je, veliko zavarovancev, direktorjev in tudi politikov, od Kučana do Janše ...
Vodilni zavarovalničarji obiskujete tudi znane mednarodne zavarovalniške konference, od tistih v Monte Carlu do tistih v nemškem Baden Badnu? So to samo visoko strokovna srečanja ali tudi pomembna družabna srečanja?
Ja, res je, udeležila sem se veliko teh srečanj. Gre predvsem za strokovna srečanja, predvsem v Baden Badnu. Pogovori potekajo predvsem o obnovi zavarovalnih pogodb zavarovalnic za naslednje zavarovalno obdobje. Ker sem delala na pozavarovanju v Pozavarovalnici Sava in sem tudi ustanovila Pozavarovalnico Triglav Re sem se 21-krat udeležila obnov zavarovanja v Monte Carlu in Baden Badnu. Gre za srečanja in diskurz o strokovnih vprašanj z direktoji zavarovalnic in pozavarovalnic iz Evrope. Udeleževanje samo družabnih srečanj bi bila izguba časa.
Ste ponosna babicam osmim vnukom. Kako jih razvajate?
Sem ponosna babica osmim vnukom, najstarejši je že uspešno zaposlen v Frankfurtu v Evropski centralni banki, najmlajša je stara leto in pol. Vsi vnuki nadaljujejo družinsko tradicijo in se uspešno šolajo, le osma vnukinja je za crkljanje. Radi se družimo, zanimiva je že komunikacija z njimi: povsem odraslimi in najmlajšo. Na broški, ki jo ponosno pokažem, zadaj piše: Babi, radi te imamo.
Kaj trenutno berete, kakšno glasbo imate radi?
Zelo rada berem, trenutno knjigo Velike in male skrivnosti sveta umetnosti, dveh francoskih avtoric Danièle Granet in Catherine Lamour. Knjiga, ki odpira veliko resnic v svetu umetnosti, tudi o tem, kako lahko postaneš velik umetnik. Pri glasbi je na prvem mestu klasična glasba, opere v Sloveniji in tujini. Klasična glasba me sprošča, predvsem meni najbolj ljubi klavirski koncerti.
