Slovenija 
na evropsko sodišče?

Ljubljana – Evropska komisija ni zadovoljna s slovenskim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Ugotovila je, da naša država na tem področju v svojo zakonodajo ni v celoti prenesla dveh evropskih direktiv ter ni uporabljala pogodbe o delovanju Evropske unije. Slovenija bi morala do 1. decembra sprejeti ukrepe za odpravo teh kršitev, je zapisala evropska komisija v zadnjem opozorilu, ki ga je poslala naši državi 30. septembra. Če Slovenija tega ne izpelje – in kot vse kaže, ne bo –, lahko evropska komisija našo državo toži na evropskemu sodišču. Kazen sodišča je do 30 milijonov evrov. Slovenija je zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prejela prvi uradni opomin leta 2007. Evropski komisiji se zdi sporna ureditev, ki jo je državni zbor sprejel v okviru zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju poleti 2005 soglasno. Država je takrat razglasila dopolnilno zavarovanje za javni interes in uvedla na tej podlagi več regulatornih mehanizmov za zaščito tega dela zdravstvenega denarja pred preveliko izpostavitvijo na kapitalskem trgu.

Ker gre za zasebna sredstva, ki jih zbirajo državljani prostovoljno, evropska komisija meni, da državna regulacija zanje ne pride v poštev. Opozarja, da Slovenija krši predvsem direktivo o neživljenjskem zavarovanju. V uradnih opominih je navedla niz potrebnih sprememb.

Slovenija je tako pred vprašanjem, ali bo liberalizirala dopolnilna zdravstvena zavarovanja (umaknila državno regulacijo in omogočila lastnikom zavarovalnic povsem tržne odločitve tudi pri zdravstvenih zavarovanjih) ali bo, kot je poleti že napovedal minister Dorjan Marušič, dopolnilno zavarovanje ukinila.

Na ministrstvu za zdravje so nam povedali, da izhodišča za reformo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju še niso strokovno usklajena in da tudi smernic za spremembe še ni. Prav tako ni pripravljena še vsebina odgovora evropski komisiji. Kaj natančno moti evropsko komisijo in kakšne so možnosti za rešitev, obširno pišemo v današnji Soboti prilogi.