Slovenija na sodišču EU

Slovenija se bo znašla na sodišču EU v Luksemburgu, kajti po mnenju evropske komisije naši predpisi o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju niso v celoti skladni z direktivami o neživljenjskem zavarovanju ter s predpisi o prostem pretoku kapitala in o svobodnem opravljanju storitev.

Objavljeno
16. februar 2011 13.38
B. M., Mi. Z., notranja politika
B. M., Mi. Z., notranja politika
Bruselj - Še več, na sedežu evropske komisije so prepričani, da veljavna slovenska zakonodaja na tem področju lahko povzroči izkrivljanja na enotnem trgu zavarovalniških storitev, pomeni pa tudi manjšo izbiro za slovenske potrošnike.

Iz Bruslja so septembra lani poslali Sloveniji obrazloženo mnenje - to je druga faza postopka zaradi kršitve skupne zakonodaje - z zahtevo po uskladitvi naših predpisov s pravnim redom EU, kar pa po mnenju komisije ni bilo storjeno, zato se je odločila, da zadevo prepusti evropskemu sodišču.

Kaj nam očitajo v Berlaymontu? Nekatere določbe slovenskega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju niso skladni s temeljnimi svoboščinami iz pogodbe EU in direktivami o neživljenjskem zavarovanju, ugotavlja komisija. Omenjeni zakon namreč zahteva od tujih zdravstvenih zavarovalnic, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri naših organih. V Berlaymontu so prepričani, da ta zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj zdravstveni zavarovalnici skladno s pravili EU ni treba imeti sedeža v članici, kjer želi ponujati storitve.

Čeprav Slovenija zatrjuje, da ima odprt in liberaliziran zavarovalniški trg, so zdravstvene zavarovalnice omejene pri delitvi dobička delničarjem, kar je po mnenju komisije v navzkrižju s predpisi o prostem pretoku kapitala. Naš zakon zahteva tudi, da zavarovalnice o pogojih zavarovanja obvestijo slovensko agencijo za nadzor, ki lahko v primeru, da ima pomisleke, denimo v zvezi z dvigom premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje prouči. Po teh ugotovitvah se agencija lahko odloči za nadaljnje sankcije proti zdravstvenim zavarovalnicam. Zahteva po obveščanju po presoji Berlaymonta pomeni nesorazmerno državno intervenco, ki ni skladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom.

V Berlaymontu so včeraj sprožili 175 postopkov proti vsem članicam Unije, od teh se bo sedem držav, med njimi Slovenija, znašlo na sodišču EU. S tožbami se konča komaj pet odstotkov postopkov zaradi kršitev skupne zakonodaje, saj članice v večini primerov pravočasno ukrepajo in odpravijo pomanjkljivosti.

Na slovenskem ministrstvu za zdravje so včeraj pojasnili, da so tožbo zaradi neusklajene zakonodaje pričakovali, in poudarili, da lahko očitke komisije razreši le celovita reforma zdravstvenega zavarovanja, ki je del zdravstvene. To sta ravno včeraj predstavila javnosti premier Borut Pahor in minister za zdravje Dorjan Marušič.