Slovenija na vrhu IAEA

Dunaj – Slovenija je prevzela predsedovanje Svetu guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) za mandatno obdobje 2006-2007. V imenu Slovenije Svetu guvernerjev predseduje vodja slovenske delegacije pri IAEA, slovenski veleposlanik na Dunaju Ernest Petrič. Kot je povedal, je Slovenija to nalogo prevzela kot zrela država, ki uživa ustrezno mednarodno priznanje in spoštovanje.

Naloga predsedujočega Svetu guvernerjev je v prvi vrsti skrbeti, da Svet guvernerjev sprejema potrebne odločitve, in zagotoviti normalno delovanje IAEA. Predsedujoči pri tem nima neke svoje agende, lahko pa daje pobude in predvsem z diplomatskimi konzultacijami pomaga pri usklajevanju stališč, kar je pogosto zelo zahtevna naloga, je še pojasnil Petrič.

Prva tekoča naloga predsedujočega bodo neformalna posvetovanja s predstavniki regionalnih skupin, na katerih bodo ugotavljali, kateri problemi jih čakajo v novem mandatu. V drugi polovici oktobra bodo sledila formalna posvetovanja s predstavniki regionalnih skupin in z vsako državo članico sveta guvernerjev o pripravi novembrske prve redne seje sveta. Med prvimi nalogami čaka Petriča tudi sestanek z vsemi vodji sektorjev v IAEA in prvi uradni sestanek z generalnim direktorjem IAEA Mohamedom El Baradejem .

"Hrbtenica" delovanja slovenske delegacije pri IAEA sta slovensko ministrstvo za zunanje zadeve in Uprava RS za jedrsko varnost, ki sodi v okvir ministrstva za okolje in prostor.

V tem času tudi rešitev iranskega jedrskega programa?

Po besedah veleposlanika bo sicer velik dosežek, če bo Slovenija uspela prispevati k rešitvi ali vsaj normalizaciji iranskega jedrskega vprašanja, drugi velik izziv pa bo proračun organizacije in večletne finančne projekcije, glede česar bodo pogajanja težka in dolgotrajna. Na mizi je tudi vrsta zanimivih pobud, med drugim slovenska pobuda za regionalno skladiščenje jedrskih odpadkov.

Slovenija v vzhodnoevropski skupini

Novi Svet guvernerjev, ki ima 35 članic, vsako leto izvolijo na Generalni konferenci IAEA. Države z najbolj razvito jedrsko tehnologijo so stalne članice in jih v skladu s statutom potrjujejo vsako leto, ostale članice pa so na podlagi predlogov regionalnih skupin izvoljene za obdobje dveh let.

Jubilejna 50. Generalna konferenca je potekala od 18. do 22. septembra. Za nove članice so bile takrat izvoljene: Avstrija, Brazilija, Bolivija, Čile, Hrvaška, Etiopija, Finska, Maroko, Nigerija, Pakistan in Tajska.

Slovenija sodi v vzhodnoevropsko skupino, ki ima v svetu vsakič štiri predstavnike. Trenutno so to Slovaška, Belorusija, Rusija (stalna članica) in Slovenija. Svet guvernerjev nato med seboj po predhodnih posvetovanjih izvoli predsedujočega, pri čemer poskuša doseči konsenz.

Delna ponovitev obdobja med letom 1997-99

Slovenija je postala polnopravna članica IAEA leta 1992, med letoma 1997 in 1999 pa je že bila članica Sveta guvernerjev in mu v drugem delu mandata tudi predsedovala. Slovenija je sicer ena od manjših, a zelo dejavnih, uglednih in pomembnih članic te organizacije; po Petričevih besedah gre celo za eno tistih mednarodnih organizacij, s katerimi Slovenija verjetno najbolje sodeluje.