Slovenija načeloma za arbitražo

Bruselj - »Ne gre za stališče Unije, temveč posameznikov, ki predstavljajo politične skupine ali pa so na čelu institucij,« je predsednik vlade Janez Janša komentiral potezo evroposlanca Hannesa Swobode – ta je svojemu poročilu o napredku Hrvaške na poti v Unijo dodal dopolnilo, v katerem se zavzema za reševanje vprašanja meje s Slovenijo z mednarodno arbitražo, če bi spodleteli vsi poskusi dvostranskega dogovarjanja – pa tudi izjavo predsednika evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa, ki je med medijsko-politično ofenzivo zagrebškega premiera Iva Sanaderja v Bruslju pritrdil takšnemu urejevanju odnosov med sosedama.

Zunanjepolitični odbor evropskega parlamenta bo o poročilu o Hrvaški in 115 vloženih amandmajih glasoval 27. marca, in če bo večina članov pritrdila stališču avstrijskega poslanca, bodo mnenje o arbitraži izrekli še na plenarni razpravi sredi aprila v Strasbourgu. A tudi če bi parlamentarci podprli takšno reševanje sporov med sosedama, to po Janševem prepričanju ne bi pomenilo, da mora Slovenija spremeniti svoja strateška stališča.

Dogovor dveh držav

Premier je ošvrknil tudi hrvaški način prepričevanja predstavnikov evropskih institucij o arbitraži. »Če nekomu predstavite eno plat zgodbe, kar se je v tem primeru večkrat zgodilo, ni normalnega človeka, ki se mu predlog ne bi zdel dober,« je nadaljeval Janša, vendar pa »večina evropskih politikov, ki so (idejo) načelno ali mimogrede pozdravili, ne pozna vse zgodbe, medtem ko so tisti, ki jo poznajo, bolj previdni ali pa se s tem ne ukvarjajo.« Ne bi smeli prezreti druge plati oziroma tega, da je Hrvaška doslej podpisala dva sporazuma o mejah, s Slovenijo in BiH, vendar ni nobenega ratificirala. »Ne gre torej za situacijo, ko se je nekdo skušal nekaj dogovoriti, a mu ni uspelo,« zato se zdaj skuša zateči še k arbitraži, »ampak za položaj, ko sta se dve državi o meji že dogovorili, podpisali sporazum, potem pa ga ena ni ratificirala,« je pojasnil premier.

Drugi primer neverodostojnosti hrvaške politike je neuresničevanje določil (prav tako podpisane) brionske izjave, s katero sta obe državi obljubili, da bosta spoštovali stanje, kakršno je bilo 25. junija 1991, in se izogibali incidentom. Slovenija je »spoštovala zavezo, česar pa ne bi mogli reči za sosednjo državo«.

(Ne)zavračanje mednarodne arbitraže

»Slovenija načeloma ne zavrača mednarodne arbitraže, ki je boljša kot odkriti konflikt, nanjo pa se pripravljamo že od spomladi leta 2005,« je ob robu pravkar končanega bruseljskega vrha Unije dejal predsednik vlade. A tudi če bi se odločili za tako možnost, to še ne pomeni, da bi bili rezultati znani pred predsedovanjem Uniji v prvi polovici prihodnjega leta, je Janša namignil na nasprotujočo izjavo komisarja za širitev Ollija Rehna, ki je pozval k rešitvi tega vprašanja pred slovenskim prevzemom krmila EU.

Več preberite v Nedelu!