Tiskane izdaje
Šmarje pri Jelšah/Ljubljana - Slovenija je izpolnila vse obveze iz Kjotskega protokola, je danes, ko minevata dve leti od začetka veljavnosti Kjotskega protokola, povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Slovenija pa skupaj z drugimi članicami EU že razmišlja, kaj je treba storiti po Kjotu oz. po letu 2012, ko sporazum, ki je bil sprejet leta 1997, poteče, je Podobnik še pojasnil ob robu srečanja z župani Obsotelja in Kozjanskega v Šmarju pri Jelšah.
Kjotski protokol o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov je doslej ratificiralo 169 držav, med njimi tudi Slovenija, v obdobju 2008-2012 pa za cilj postavlja zmanjšanje izpustov za 5,2 odstotka glede na leto 1990.
Slovenija, ki je protokol ratificirala leta 2002, je zavezana, da izpuste toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 zniža za osem odstotkov pod raven iz leta 1986. Izpusti bi se tako morali do leta 2012 znižati na 18,6 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar naj bi ob dodatnih ukrepih in ob upoštevanju ponorov (v višini 1,3 milijona ton) Slovenija dosegla. Vlada je decembra lani sprejela operativni program zmanjšanja izpustov za obdobje 2008-2012.
"Veseli smo, da je bil slovenski načrt razdelitve emisijskih kuponov za CO2 takoj za Veliko Britanijo prvi, ki je bil sprejet. To je priznanje Sloveniji, da je Evropski komisiji poslala pošten načrt. Nič nismo izigravali, ampak smo realno pogledali, kakšno je stanje v energetiki, prometu, komunali in kmetijstvu," je dejal Podobnik.
Podpis skupne meddržavne izjave ob drugi obletnici Kjotskega protokola
Poudaril je tudi, da je Slovenija tik pred tem, da skupaj z ministrstvom za okolje Velike Britanije in morda tudi Španije podpiše skupno izjavo ob drugi obletnici Kjotskega protokola in jo naslovi na evropsko javnost. Sicer pa bodo kjotski mehanizmi ena izmed prioritet pri predsedovanju Slovenije EU, je dejal.
Operativni program za dosego zastavljenega cilja kjotskega protokola določa sedem ukrepov. Tako predlaga tehnološko prenovo slovenskih termoelektrarn, zniževanje energetske intenzivnosti v industriji ter povečanje deleža obnovljivih virov energije in zamenjavo fosilnih goriv z biološkimi gorivi.
Med predvidenimi ukrepi je navedeno še trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Na področju prometa je načrtovano spodbujanje javnega potniškega prometa ter izvajanje ukrepov resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na železnice.
Kranjc: Med sektorji je najbolj problematičen promet
Energetika, kjer v Sloveniji nastaja največji del izpustov, je "pokrita" s trgovanjem z emisijskimi kuponi, je danes dejal Andrej Kranjc z ministrstva za okolje in prostor, kljub temu pa bo potrebno prestrukturiranje. "Med sektorji je najbolj problematičen promet, kjer emisije še vedno naraščajo," pravi Kranjc. Po njegovih besedah bo klimatski komite na prvi seji marca razpravljal o energetiki, druga seja pa bo namenjena izključno prometu. " Stvari se bomo skušali bolj intenzivno lotiti," je dejal Kranjc.
Stroški izvajanja predvidenih ukrepov so z izjemo prometa ocenjeni na 48,5 milijona evrov na letni ravni, prometu pa bo za uvajanje biogoriv in spodbujanje potniškega prometa potrebnih po 79 milijonov evrov letno, stroški za aktivnosti za priznanje povečanja ponorov pa bodo znašali 1,3 milijona evrov letno, je ob sprejemu operativnega programa povedal Podobnik.
