Tiskane izdaje
Slovenija je v sodnem postopku dokazovala, da je bil v primeru podelitve izjeme za označevanje hrvaških vin iz sorte teran kršen pravni red EU, saj za podelitev izjeme niso bili izpolnjeni osnovni pogoji. »V postopku sprejemanja delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta evropska komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, o katerih sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme,« so poudarili na ministrstvu.
Pojasnili so, da po današnji odločitvi sodišča še naprej velja izjema označevanja za Hrvaško vino z imenom sorte teran pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran v istem vidnem polju ter zapis besede teran z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra.
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je ob robu današnje seje izvršnega odbora Desus dejala, da takšna odločitev sodišča prav gotovo pomeni škodo za slovenske pridelovalce terana, saj se pojavljajo skrbi, da bi hrvaški teran preplavil slovenski trg. Vendar pa je odločitev sodišča treba spoštovati. Ko bo državno odvetništvo preučilo sodbo, bodo sprejeli tudi odločitev, 'ali vztrajati v boju'.
Židan zavrača očitke
Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je izjavil, da v zvezi z odločitvijo sodišča občuti 'grenkobo', a je prepričan, da je Sloveniji uspelo zaščititi teran. »Teran je samo in izključno slovensko vino,« je izjavil. »Tisti, ki so izgubili z odločitvijo sodišča EU, so potrošniki. Ne bodo namreč vsi ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oziroma grozdja teran,« meni Židan, ki je ponosen na dosedanje aktivnosti v zvezi z zaščito terana. Zavrnil je očitke, da kot takratni minister za kmetijstvo na temo terana ni dovolj komuniciral z evropsko komisijo in s Hrvaško.
Janša pritrdil Bogoviču
Predsednik vlade Janez Janša se je na twitterju odzval na izjavo evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je zapisal, da je današnja sodba rezultat pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov takratnega kmetijskega ministra Dejana Židana tako s predstavniki Hrvaške kot tudi evropske komisije v letih 2014 in 2015. »Natančno tako,« je Janša pritrdil Bogoviču.
Predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Marjan Colja je izjavil, da je za kraške vinogradnike danes žalosten dan. FOTO: Matej Družnik/Delo
Logar: Izguba tožbe ne pomaga Sloveniji
Minister za zunanje zadeve Anže Logar je v prvem odzivu na razsodbo splošnega sodišča EU dejal, da izguba tožbe »ne pomaga Sloveniji« in da se je »verjetno treba vprašati tudi o odgovornosti tistih, ki so se odločili za tožbo, ki smo jo izgubili«. Preden bo sodbo v celoti komentiral, jo namerava proučiti. Obžaluje pa, da slovenska diplomacija, še preden se je vprašanje terana znašlo na sodišču, ni odreagirala dovolj hitro oziroma je 'očitno zaspala'. Minister pričakuje, da bo poraz na sodišču v prihodnje obravnaval tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Med današnjo tiskovno konferenco je napovedal, da bo ministrstvo pri tem aktivno sodelovalo in tudi na podlagi razsodbe podrobno proučilo vse svoje aktivnosti v preteklosti.
Žalosten dan za vinogradnike
Predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran in direktor kmetijske zadruge Vinakras Sežana Marjan Colja je izjavil, da je za kraške vinogradnike danes žalosten dan. »Smo razočarani, a je bilo to na neki način tudi pričakovano,« je komentiral zavrnitev slovenske tožbe na evropskem sodišču.
»Pričakovano je zato, ker se je že med postopkom kmalu pokazalo, da naših argumentov sploh niso upoštevali. Poleg tega je na odločitev sodišča gotovo imela vpliv tudi naša neenotnost, ki se je odražala predvsem v politiki: leva stran je obtoževala desno in obratno, namesto da bi si prizadevali za skupni cilj,« meni Colja, ki pričakuje, da se bo naša država na razsodbo pritožila na drugo stopnjo.
»To sicer na zaščito terana na slovenskem trgu za zdaj ne vpliva, saj je pri nas to vino še posebej zaščiteno z geografsko
označbo. Če pa bi se enkrat zgodilo, da bo hrvaški teran prišel na police naših trgovin, bo to velik udarec, predvsem za manjše pridelovalce,« pojasni. Na Krasu pridelujejo teran na okoli 450 hektarih, na Hrvaškem pa na mnogo večjem območju. Po njegovih besedah bo to vplivalo tudi na odkup grozdja in na zaraščanje kraške kulturne krajine.
»Borili se bomo naprej,« je dejal Borislav Lisjak, vinogradnik in vinar iz Dutovelj. Sam sicer meni, da je težava v tem, da je Slovenija premajhna in jo večje države zlahka preglasijo. »Ko smo zaščitili teran v okviru geografske označbe, smo naredili vse po pravilih in na to smo se pripravljali celih osem let. Hrvati, ki so si mimo nas izborili izjemo, pa so pri zaščiti terana kot sorte ponaredili dokumentacijo. Briške vinarje zato pozivam, naj po hrvaškem zgledu zaščitijo sorto tokaj in še naprej pridelujejo vino pod tem imenom, ki so ga sicer zaščitili na Madžarskem,« je povedal.
Glede hrvaške pobude o skupni zaščiti Colja pove, da ta ni smiselna, saj gre za različno vino. »Pri nas je teran pridelan izključno iz sorte refošk, medtem ko lahko hrvaško vino vsebuje še 15 odstotkov drugih sort. Poleg tega je kraški teran lahko pridelan le kot kakovostno in vrhunsko vino, na Hrvaškem pa tudi kot namizno,« navede Colja.
»Za zdaj nam ne ne preostane drugega, kot da nadziramo, kako to izjemo na trgu ponujajo Hrvati,« je povedala Tatjana Košmerl, profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti. Izpostavila je specifike pridelave terana, ki zajema agro-ekološke in biološke pogoje uspevanja vinske trte. »Gre za klimo, lastnosti tal, vplive obdelave tal in prehrane trte, navsezadnje tudi za specifike vzgojne oblike,« je pojasnila in dodala, da celoten postopek pogojuje pridelavo pravega terana in tega ni možno predelati drugod.
