Slovenija po vzoru Južne Koreje

»Testiranje, testiranje, testiranje,« je sredi marca dejal predsednik Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Nekaj dni zatem je dejal, da je množično testiranje hrbtenica odziva posamičnih držav.

Ob razglasitvi načela »Testirajte, testirajte, testirajte« se postavlja vprašanje, kako se priporočila Svetovne zdravstvene organizacije držijo po državah. Hkrati ni jasno, kolikšno število testiranj bi bilo primerno. Primerljivih pandemij v zadnjih desetletjih pač ni bilo. Nekaj nam lahko povedo primerjave med državami.

Ob menjavi slovenske vlade je bil vtis, da pri strategiji boja proti epidemiji nastajajo spremembe in da Slovenija opušča sprva zastavljeno načelo, naj bodo testiranja obširna. Do nedelje, 22. marca, je bilo v Sloveniji izvedenih 13.098 testiranj. To pomeni, da je bilo v Sloveniji na milijon prebivalcev testiranih okrog 6500 oseb. V zadnjem tednu so v slovenskih laboratorijih obdelali med 500 in 1200 vzorcev.



Enotna podatkovna zbirka, iz katere bi lahko povzeli podatke za evropsko ali svetovno situacijo, ne obstaja. Zato smo podatke zajemali iz uradnih nacionalnih statistik in relativno ažurnih objav na Wikipediji. Južna Koreja je država, ki v svetovnem merilu velja za državo, ki se je lotila najbolj obširnega testiranja prebivalstva. Epidemija v Južni Koreji se je začela v drugi polovici februarja. Do sobote so testirali več kot 300.000 oseb, to pomeni, da so na milijon prebivalcev testirali 6442 oseb. Po uradnih podatkih jih je v Južni Koreji na milijon oseb obolelo 175.

Primerjava med Slovenijo in Južno Korejo torej pove, da sta obe državi zastavili primerljivo robusten sistem testiranj. Razlika med Slovenijo in Južno Korejo je ta, da se je epidemija v Južni Koreji začela precej prej, hkrati pa ima danes na milijon prebivalcev manjše število oseb, ki jih uradna statistika vodi kot obolele.

Tragična Italija

Načelo Svetovne zdravstvene organizacije o obsežnih testiranjih je logično: če ne vemo, kdo je zbolel, tudi ukrepi osamitve okuženih ne delujejo. Več evropskih držav nima ažurnih centralnih evidenc o številu testiranj. O Franciji, denimo, vemo, da so do 15. marca na milijon prebivalcev testirali 550 oseb. Nezanesljivi in ne nujno ažurni podatek za Španijo govori o tem, da so na milijon prebivalcev testirali 642 oseb.



Številke o italijanski tragediji so bolj zanesljive. Sobotni podatki govorijo o tem, da so na milijon prebivalcev testirali 3400 oseb. V najbolj prizadeti regiji, Lombardiji, so po najbolj svežih podatkih na milijon prebivalcev testirali 6600 oseb. Število testiranih v Sloveniji je torej primerljivo s številom testiranih v najbolj prizadeti evropski regiji. Vse druge primerjave med stanjem v Sloveniji in italijansko tragedijo bi bile neprimerne.

Nemčija

Nemčija nima centralne evidence števila testiranih. Oceno o številu testiranih oseb je pred tednom dni posredovalo združenje nemških bolnišnic; sredi marca je Nemčija testirala domnevno 167.000 oseb, pri tem pa nemške zdravstvene službe trdijo, da lahko v tednu dni testirajo 160.000 oseb. Če te številke seštejemo, lahko tvegamo z oceno, da je v evropski gospodarski velesili na milijon prebivalcev testiranih med 3000 in 4000 oseb.

V Avstriji so po svežih in uradnih podatkih na milijon prebivalcev do sobote testirali 2543 oseb.

Občutno manj testiranj so do zdaj izvedli na Hrvaškem, Madžarskem ali na Poljskem. Te države so testirale več kot desetkrat manjši delež populacije kot v Sloveniji. Na Hrvaškem so po sobotnih podatkih na milijon prebivalcev testirali 488 oseb, na Poljskem 392 oseb, na Madžarskem pa 344.