Tiskane izdaje
Ob vzpostavljanju povezav med državami pod okriljem Evropskih skupnosti in pozneje EU se je pokazala potreba, da bi otrokom uslužbencev, ki na delo v evropske institucije prihajajo iz različnih držav in različnih izobraževalnih sistemov, zagotovili kakovostno izobraževanje in možnost vključitve nazaj v domači izobraževalni sistem ali nadaljevanje študija, pojasnjujejo na ministrstvu za šolstvo in šport.
Poleg 14 šol tipa I v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, Španiji in Luksemburgu, ki omogočajo šolanje otrokom zaposlenih v institucijah in agencijah EU, so znotraj sistema Evropskih šol s sedežem v Bruslju tudi štiri šole tipa II, ki po posebnem sporazumu omogočajo šolanje otrokom zaposlenih v drugih mednarodnih institucijah.
Sistem pa, kot navajajo na ministrstvu, postaja vse bolj odprt tudi za druge zainteresirane v svojem okolju. Reforma tako omogoča izobraževanje po zgledu in v povezavi z Evropskimi šolami tudi drugod, kjer se za to pokažejo potrebe in je tako izobraževanje pripravljena podpreti država gostiteljica.
V Evropsko šolo se lahko vpišejo že predšolski otroci. Izobraževanje na predšolski stopnji traja dve leti, na primarni stopnji pet let in sedem let na sekundarni stopnji, kjer se zaključi z Evropsko maturo. Slednjo priznavajo vse države članice EU in načeloma omogoča vpis na katerokoli univerzo v EU.
Slovenija je konvencijo o statutu Evropskih šol ratificirala aprila 2004 ter tako dobila pravico do poučevanja slovenščine kot učnega predmeta v teh šolah. Pouk načeloma poteka v maternem jeziku učencev, ki so tako razvrščeni v lastne jezikovne sekcije, kot so na primer angleška, francoska in nemška.
Pouk pa ne poteka v jezikih, ki jih govori manjše število učencev. Ti so uvrščeni v skupino učencev brez lastne jezikovne sekcije oz. so po lastni izbiri vključeni v druge jezikovne sekcije. Šole jim nudijo pouk maternega jezika kot učnega predmeta, hkrati pa tudi dodatno strokovno pomoč za premoščanje težav zaradi učenja v tujem jeziku.
V Evropske šole je vključenih 69 slovenskih učencev. Pouk slovenščine poteka v Belgiji, Luksemburgu in Nemčiji. V Evropskih šolah, kjer je vpisanih premalo učencev za pouk slovenščine na klasičen način, je v okviru projekta Zavoda RS za šolstvo organiziran pouk slovenščine na daljavo.
S podpisom omenjene konvencije leta 2004 je Slovenija imenovala tudi svoje predstavnike v organe in delovna telesa Evropskih šol, v letošnjem šolskem letu pa jim predseduje. Slovenski predstavniki bodo tako eno leto med drugim vodili svet guvernerjev, odbor za proračun, odbore inšpektorjev, pedagoški odbor in odbor za Evropsko maturo.
Kot navajajo na ministrstvu, bo v času slovenskega predsedovanja njihovo prizadevanje usmerjeno v izboljšanje položaja slovenščine kot materinščine v Evropskih šolah ter tudi položaja drugih maternih jezikov za učence brez lastne jezikovne sekcije.
