Tiskane izdaje
Italijani imajo s približno 20 odstotki še vedno največji delež med tujimi turisti pri nas. Gospodarska kriza jim je v zadnjih letih stanjšala denarnice, toda pričakovanja so že letos bolj optimistična. O tem smo se pogovarjali s predstavnikom agencije Spirit Slovenija v Milanu Gorazdom Skrtom.
Bodo Italijani ostali najpomembnejši turisti za Slovenijo? Nemci in Avstrijci jih pridno lovijo.
Po zadnjih podatkih se je trend upadanja prihodov italijanskih gostov ustavil. Italijani so poskrbeli za 400.000 prihodov in nekaj manj kot milijon prenočitev. To je sicer tri odstotke manj kakor predlani. S temi številkami smo lahko kar zadovoljni. Letos pričakujemo, da se bo trend obrnil v pozitivno stran, saj vse kaže na to. Italija se je politično in najverjetneje tudi gospodarsko stabilizirala. Ne pričakujemo navala, temveč počasno krepitev tega trga. Večji problem pa je poraba, predvsem zunajpenzionska, ki se je precej zmanjšala v primerjavi s preteklimi leti. Če so hotelirji še lahko kolikor toliko zadovoljni, so, denimo, gostinci z Italijani kot potrošniki precej manj.
Pa je 150.000 evrov, kolikor imate na voljo za oglaševanje slovenskega turizma v Italiji, dovolj, da se pospeši obračanje trenda?
Ne, to je premalo, da bi obračali trend prihodov italijanskih gostov. Obrnil se bo predvsem zaradi razmer v Italiji. Bistveno je, da se pri Italijanih veča optimizem. Potujejo takrat, ko imajo upanje na boljšo prihodnost. So veliko bolj emotiven narod kakor Nemci, ki potujejo na podlagi tistega, kar imajo na bančnem računu. Slovenija pa je za Italijane bližnji turistični cilj s še vedno dobrim razmerjem med kakovostjo in ceno. V primerjavi z našimi turističnimi konkurenti pa v trženje italijanskega trga vlagamo precej manj.
Si lahko torej na Obali in ponudniki termalnega turizma manejo roke?
Termalni turizem pri nas je imel v preteklih letih največji upad prav zaradi slabih gospodarskih razmer v Italiji. Ob predvideni gospodarski rasti severne Italije je to eden od turističnih proizvodov, kjer bi si najbolj želeli ustavitve negativnega trenda, medtem ko je Obala kolikor toliko stabilna. Zelo pa nas veseli povečanje zanimanja ter tudi obiska gora, jezer in mest, predvsem Ljubljane. Italijani se sicer še vedno najbolj odločajo za počitnice na morju, toda produkt počitnikovanja v gorah in ob jezerih v Sloveniji prerašča iz nišnega v enega izmed paradnih konjev.
Kljub obilici gora pa so v Soški dolini Italijani po obisku šele na tretjem mestu.
Zanimivo je, da se več Italijanov odpravi na Bled kakor v Soško dolino, četudi jim je ta bliže. Bled je slovenska turistična ikona, Italijani pa so glede tega precej tradicionalni. Nove kraje obiskujejo le v povezavi s temi ikonami. Dobra novica za Soško dolino je bližajoča se 100. obletnica prve svetovne vojne. V Italiji se o tem zgodovinskem dogajanju ob Soči res veliko govori. To zanimanje želimo še povečati z našimi akcijami. Ena od teh je nastop s produktom Poti miru soške fronte na svetovnih sejmih, posebno v Italiji pa bomo imeli na začetku poletja ob obletnici sarajevskega atentata delavnico, kjer bomo predstavili deset naših agencij in tri italijanske, ki ponujajo Soško dolino. Načrtujemo tudi večjo oglasno akcijo v Milanu. Toda prva svetovna vojna je samo okvir, v katerega bomo uvrstili še druge stvari. Ne merimo le na vojni turizem, ampak na zanimanje za prvo svetovno vojno, prek tega pa želimo predstaviti, kaj vse lahko v Soški dolini počnejo na področju kulinarike, športnega turizma in kulture.
Kakšen sploh je sodoben italijanski turist?
V zadnjih nekaj letih se je precej spremenil. Če so ga v preteklosti najbolj zanimali morje, plaža in poležavanje, danes pričakuje precej več. Želi si biti aktiven in spoznavati nove stvari. Tu ima Slovenija veliko prednost, ker mu lahko ponudi vse - hotelske storitve večinoma na ravni štirih zvezdic in naravo na ravni petih ter dobro športno in kulturno ponudbo, po kateri Italijani zadnje čase precej sprašujejo. Italijani so zvesti gosti in se redno vračajo v priljubljene kraje, če jim to omogoča ekonomski položaj. Po definiciji so gostje, ki jim ni težko trošiti. Gostinci vedo, da so pred kratkim jedli škampe, danes pa so se pač primorani zadovoljiti s testeninami z morskimi sadeži. Je pa res, da za kakšen dan tudi skrajšujejo bivanje pri nas.
Je na italijanski trg kaj vplivala reorganizacija STO v agencijo Spirit?
Vsako slabenje organizacije, nacionalne ali lokalne, na ravni promocije zelo oslabi tudi samo destinacijo. Časi krize in pretresov pa so lahko tudi priložnost, da se premisli, kako naprej. Uspešne turistične destinacije imajo samostojno turistično organizacijo. Kolikor vem, je naloga gospodarskega ministra, da spet vzpostavi prejšnje stanje. Soška dolina si na primer tudi zasluži enotno turistično organizacijo. Morebiti brez Nove Gorice, ki ima drugačne turistične interese, Tolmin, Kobarid in Bovec pa vsekakor. Morda bi to veljalo tudi za Brda in Vipavsko dolino.
Povezovanje se je že začelo z regijsko destinacijsko organizacijo?
Že, ampak se bo tudi končalo, ker država odstopa od tega projekta.
Koliko pa se dejansko še lahko izkoristi ta veliki sosednji bazen turistov?
Potenciali so ogromni, ampak prej je treba premagati nekaj pomembnih ovir. Ena večjih je stanje v upravljanju slovenskega turizma, druga pa je promet. Soška dolina in Slovenija nista dobro povezani z glavnim turističnim trgom, zato lahko merimo samo na goste, ki k nam pridejo z osebnim avtomobilom, izgubljamo pa vse druge, ki bi lahko prišli z vlakom ali letalom. Ostane nam sicer letališče pri Trstu, ki pa ga Italijani ne dojemajo kot slovensko letališče. Seveda slovensko v narekovajih. Ker se tudi pri nas veča število prihodov z vzhodnih trgov, tukaj mislim predvsem na Rusijo in Ukrajino, bi bil zato uspeh ohraniti teh 20 odstotkov.
