Tiskane izdaje
Ljubljana – Skupina pravnikov pripravlja tožbo naše države zoper Hrvaško, ki jo bomo vložili pred Sodiščem EU. To naj bi bila poleg ustavnega zakona ena od poti reševanja problema izvrševanja sodb hrvaških sodišč prot NLB.
Po nekaterih informacijah bo tožba pripravljena v dveh mesecih oziroma do konca mandata tega sklica državnega zbora, kar pomeni, da se bo z njo v prihodnje ukvarjala nova oblast. Tožba bo najverjetneje izhajala iz nasledstvenega sporazuma iz leta 2001 in mokriškega memoranduma iz leta 2013. Gre za drugo tožbo proti sosednji državi zaradi nekdanjih deviznih vlog v zagrebški podružnici Ljubljanske banke, ki jih Hrvašaka poskuša izterjati od NLB preko tožb na hrvaških sodiščih. NLB je eno od obveznosti, ki izhajajo iz hrvaških sodb, čeprav jih pri nas štejemo za nezakonite, leta 2015 poravnala.
Aduti v rokavu
Boj za zavarovanje slovenskega premoženja sicer zdaj poteka še ne dveh ravneh. Prva je politična, pri čemer je za zdaj videti, da je med strankami visoka stopnja soglasja, da je sprejem dopolnitev ustavnega zakona, ki so jih spisali v SDS in NSi, ena od možnih rešitev. Velik del ustavnopravnih strokovnjakov mu nasprotuje, ker meni, da za dober cilj uporabljamo napačna sredstva, saj z nobenim zakonom ni mogoče preprečiti rubeže, ki jih izvaja Hrvaška. Za dokončen sprejem ustavnega zakona bo treba izpeljati tri izredne seje državnega zbora.
Druga raven je iskanje dodatnih strokovnih ukrepov za zaščito premoženja, pri čemer nihče ne razkriva, kakšne adute ima naša oblast še v rokavu.
Na potezi strokovna skupina
Strokovna skupina (v njej so France Arhar, Dominika Švarc Pipan, Drago Zadergal, Rado Pezdir in Gorazd Podbevšek) mora po sklepu ustavne komisije, ki jo vodi predsednik državnega zbora Milan Brglez, mnenje do dopolnjenega predloga ustavnega zakona pripraviti do 4. aprila. V njem mora med drugim odgovoriti na nekatere pravne dileme. Za zdaj se po oceni nekaterih ustavnih pravnikov kot ena izmed najbolj spornih rešitev kaže določba, po kateri bi lahko naša finanačna uprava škodo, ki bi jo zaradi sodb Hrvaške utrpela NLB, izterjala od hrvaških družb, ki so v večinski državni lasti in imajo sedež v Sloveniji in na ta način pokrila nastalo škodo NLB.
Predvidoma 9. aprila ga bo obravnavala ustavna komisija. Doslej se je že zgodilo, da ustavna komisija ni upoštevala mnenja strokovne skupine.
