Slovenija priznala neodvisnost Kosova

Ljubljana – Državni zbor je danes na izredni seji s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev sprejel sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova. S tem je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče.

Poslanski skupini SNS in nepovezanih poslancev sta v dopoldanskem delu seje pojasnili, da priznanja Kosova ne bosta podprli, ker gre za škodljivo in prehitro odločitev.

Zmago Jelinčič je povedal, da bo po oceni poslanske skupine SNS priznanje Kosova ena največjih napak, ki jih bo storila Slovenija in od katerih ne bo imela koristi, ampak gospodarske izgube, pomenila pa bo tudi "nož v hrbet Srbiji". Pri sedanjem prehitrem priznanju pa gre po njegovem mnenju "za pritiske ZDA in potem posledično tudi držav EU".

Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kot je povedal Sašo Peče, menijo, da do priznanja prihaja prehitro in da bo z njim DZ "poteptal" mednarodno pravo. Priznanje po njihovo ni v interesu Slovenije, ampak ZDA, katere direktive sprejema MZZ in zunanji minister Dimitrij Rupel, kar so po njihovi oceni pokazali decembra objavljeni dokumenti MZZ. Nepovezani poslanci so v torek na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovila zahtevo, naj z dnevnega reda seje umakne vprašanje Kosova, ker je za priznanje prezgodaj. Ker zahteva ni bila v skladu s poslovnikom, o zahtevi niso glasovali.

Rupel zavrnil očitke o direktivi ZDA

Rupel je zavrnil očitek, da bi pri priznanju Kosova šlo za direktivo ZDA in tovrstne interpretacije označil za "zgrešene", "neumne" in "bedaste". Dokaz, da ni šlo za direktivo, je tudi v tem, da Slovenija ni med prvimi priznala nove države. Zavrnil je tudi"naivni protiamerikanizem", ki se je porajal v razpravi. Očitek, da bi s priznanjem Kosova Slovenija kršila mednarodno pravo, pa je označil za absurdnega, saj ga "potem krši praktično cel civiliziran svet".

V imenu predlagatelja je pred tem Rupel pojasnil, da je vlado pri sprejemu predloga za priznanje 21. februarja vodila ugotovitev pogajalska trojke, da nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom ne bi prineslo nove rešitve in da je bila deklaracija o neodvisnosti Kosova 17. februarja legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova. Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je primer Kosova edinstven, je dejal. Vlado pa so vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi.

Vodila jo je tudi odločenost, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, in grožnje s povračilnimi ukrepi ne morejo diktirati slovenske zunanje politike, je dodal Rupel in poudaril, da ne gre za odločitev, ki bi bila uperjena proti Srbiji, ampak da jo Slovenija sprejema v okviru politike EU oziroma politike mednarodne skupnosti.

Miran Potrč je v imenu poslanske skupine SD menil, da gre za pomembno odločitev, pred katero pa so postavljeni zaradi odločitve koalicija, ki je zahtevala izredno sejo. SD bi si želela kompromisne rešitve za Kosovo, kljub temu pa je podprla priznanje v upanju, da bo prispevalo k ohranjanju miru in razvoja v Srbiji in na Kosovu ter da ne bo privedla do poslabšanja odnosov z obema.

Milan Cvikl (SD) je menil, da bodo posledice priznanja Kosova nedvoumne, saj bo mednarodna skupnost morala dokazati, da gre za primer sui generis, sicer se bo soočila z nastajanjem novih držav, proti priznanju katerih bo po priznanju Kosova težko nastopiti.

Jožef Školč (LDS), ki je izpostavil pomen tega, da je bilo Kosovo jugoslovanski problem, ki je dal pomemben pospešek tudi slovenskemu osamosvajanju, je povedal, da bo poslanska skupina LDS podprla priznanje Kosova kljub njegovi"nejasni prihodnosti". Pričakujejo pa, da bodo oblasti na Kosovu prevzele odgovornost za svojo usodo in da bo mednarodna skupnost bdela nad spoštovanjem uresničevanja zavez Prištine.

Po oceni poslanske skupine NSi, kot je povedal njen vodja Jožef Horvat, je izbrani čas za priznanje Kosova "optimalen", saj je ureditev statusa Kosova nujna zaradi stabilnosti regije, do neodvisnosti pa imajo pravico tudi na podlagi pravice do samoodločbe. Da ima Kosovo pravico do samoodločbe, je bila mnenja tudi poslanska skupina SLS, pa tudi SDS. Kot je dejal Jožef Jerovšek, bi bilo po mnenju SDS vsako odlašanje priznanja Kosova neprimerno tudi zato, ker gre za primer sui generis.

Poslanska skupina DeSUS po besedah Vilija Rezmana podpira priznanje, saj morata tako EU kot Slovenija storiti vse, da bi Kosovo čim prej dobilo vse atribute državnosti, kot tudi, da bi zadržala dobre odnose tudi s Srbijo.

Matej Lahovnik je poudaril, da so v poslanski skupini Zares opozarjali, da gre pri priznanju Kosova za konflikt načela pravice do samoodločbe narodov in ozemeljske celovitosti, pa tudi za neodgovorno ravnanje, saj bo Slovenija "tista članica EU, ki bo ob hitrem priznanju suverenosti in neodvisnosti Kosova utrpela največ gospodarske škode". Do priznanja po njihovem prihaja prekmalu, gospodarska škoda pa bi bila manjša, če bi Slovenija priznala Kosovo med predsedovanjem Francije EU v drugi polovici leta.

Rupel je po razpravi še zagotovil, da je vlado pri odločitvi vodila celota političnih, varnostnih in gospodarskih interesov. Pozdravil pa je zavest, ki se je pokazala med razpravo, da s priznanjem Kosova Slovenija sprejema tudi soodgovornost za nadaljnji razvoj Kosova. Poudaril je, da čakanje na nek boljši ali kasnejši čas ne bi spremenilo teže odločitve. Želi pa si, da si "Srbija v svojih odzivih na neodvisnost ne bi sama zaprla poti v EU".

Odpoklic srbskega veleposlanika v Sloveniji

Srbsko zunanje ministrstvo je danes slovenski vladi poslalo protestno noto zaradi priznanja Kosova. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je v skladu z akcijskim načrtom zunanjega ministrstva, ki ga je sprejela srbska vlada, ukazal takojšnji odpoklic srbskega veleposlanika v Sloveniji Predraga Filipova, so sporočili s srbskega zunanjega ministrstva. Veleposlanik mora državo gostiteljico zapustiti v 48 urah od izročitve protestne note in se do nadaljnjega vrne na posvetovanja v Beograd.


V prilogi si preberite tudi mnenje srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića o Kosovu