Tiskane izdaje
Slovenija je prosila za najmanj odlogov. Brez ustreznih čistilnih naprav so štiri kurilne naprave treh onesnaževalcev, razvita Velika Britanija jih ima 129, sledita ji Češka z 99 in Finska s 76. Na okoljskem ministrstvu (MKO) pravijo, da se zavedajo senčne plati odpustkov. V PNN sta vključeni dve termoelektrarni na premog, ki sta na območjih, kjer so delci PM10 že dolgo časa težava in za katera MKO le počasi pripravlja ukrepe za zmanjšanje obremenjenosti. Zato obstaja bojazen, da upravljavci naprav ne bodo izvedli zadostnih ukrepov za zmanjšanje onesnaženja, kar bi pomenilo, da bi napravi še leta prispevali k nespoštovanju direktive o kakovosti zunanjega zraka.
V primeru Te-Tola in Vipapa je bojazen o čezmernem onesnaževanju z SO2 in prahom odveč, saj že zdaj dosegajo vrednosti, ki bodo uzakonjene čez tri leta. Nekoliko dlje od ciljev je TET – zaradi domačega premoga. Povsem drugačna pa je »slika« vseh treh na področju NOx. Iz Te-Tola je lani v kubičnem metru izpuha v zrak odletelo v povprečju 1,8-krat več NOx, kot jih dovoljuje DIE za leto 2016; iz TET 2,3-krat in iz Vipapa 2,4-krat več.
Pogoj: višja cena ogrevanja
Na emisijske odpustke 519 naprav iz trinajstih držav so vezane milijardne investicije, na štiri slovenske pa večstomilijonske. Lastništvo v primeru odpustkov ne igra vloge. TET je leta 2005 zgradila razžvepljevalno napravo, s tem zadostila predpisom, po njej pa zaradi negotove usode pomembnejših investicijskih odločitev ni sprejemala. Tudi Te-Tol z indonezijskim premogom zlahka dosega zahtevane standarde. Nov moment je za onesnaževalce nastopil leta 2010 z DIE.
Čistilna naprava za NOx bi TET stala od sedem do deset milijonov, v Vipapu številk nočejo izdati. Pravijo, da imajo izdelano strategijo razvoja energetike v več različicah, o njih pa bo skupaj z investicijskim programom odločal potencialni novi lastnik. Plinsko-parna enota bi Te-Tol stala 130 milijonov evrov. Zanjo so že dobili vsa dovoljenja, soglasje države za zadolževanje pri EIB, izvedli razpis za turbino, a neuspešno, saj je konzorcij najugodnejšega ponudnika razpadel. Nov razpis bodo objavili predvidoma do konca leta, če bodo izpolnjeni vsi pogoji. Pod tem terminom se skriva na videz nepovezan problem – dvig cene toplotnega ogrevanja v glavnem mestu. Podražitev je po prepričanju vodstva Te-Tola ključna, da bi lahko krili lastni delež v projektu. Interni rok za postavitev je leto 2018.
Pri prehodnem načrtu bolj prožni kot pri lokalnih
Slovenija je bila pri pripravi PNN bolj prožna kot pri pripravi lokalnih načrtov za kakovost zraka, je mogoče v enem od gradiv prebrati ugotovitve ministrstva za okolje (MKO), ki je celo tako pohitelo s PNN, da niso izvedli niti celovite presoje vplivov na okolje z javno razpravo. Na MKO dokumentacijo še pripravljajo. Končno odločbo o PNN je pričakovati do konca leta. V primeru negativne odločbe bo onesnaževalcem na voljo še en ukrep: obratovanje do 17.500 obratovalnih ur. Trem slovenskim onesnaževalcem bi to prineslo še dodatni dve do tri leta obratovanja. Po tem ukrepu še enega ni več pričakovati.
