Slovenija proti posegom Ine v Jadranu

Slovenija je Hrvaški poslala diplomatsko noto, v kateri je protestirala zaradi podaljšanja koncesije hrvaški naftni družbi INA za iskanje nafte in plina v severnem Jadranu.

Objavljeno
27. januar 2007 11.22
Burja in težave
Ljubljana/Zagreb - Slovenija je v petek Hrvaški poslala diplomatsko noto, v kateri je protestirala zaradi odločitve hrvaške vlade o podaljšanju koncesije hrvaški naftni družbi INA za iskanje nafte in plina v severnem Jadranu, saj naj bi Hrvaška z njo posegla na območje Jadrana, ki še ni razmejeno, so danes povedali na MZZ.

Po preučitvi koordinat v odločitvi hrvaške vlade, sprejeti 5. januarja, naj bi na MZZ ugotovili, da območje, za katerega je izdana koncesija, delno posega na območje, kjer meja še ni določena. Slovenija se je bila zato dolžna odzvati in je ukrepala po običajni diplomatski poti, torej z diplomatsko noto, so poudarili na MZZ in obenem izrazili začudenje, da so diplomatsko noto objavili hrvaški mediji.

"Nedopustna in nesprejemljiva poteza"

O noti je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se je sklicevala na sobotno izdajo hrvaškega časnika Večernji list. Kot je poročala Hina, je v noti zapisano, da je Hrvaška z odločitvijo enostransko posegla na območje nad morskim dnom, na njem in pod njim, ki še ni sporazumno razdeljeno in katerega del pripada tudi Sloveniji kot naslednici SFRJ. To je "nedopustna in nesprejemljiva poteza", s katero je Hrvaška prekršila izjavo o izogibanju incidentov, sprejeto na skupni seji slovenske in hrvaške vlade na Brionih junija 2005, piše v noti.

Kot poroča Večernji list, hrvaško zunanje ministrstvo note ni razumelo le kot protest zaradi sporne slovensko-hrvaške meje na morju, temveč kot vztrajanje, da je treba celotni Jadran še razdeliti. Slovenija v noti ubira pristop na ravni pobude, s katero je vodja SNS Zmago Jelinčič predlagal mednarodno konferenco o sukcesiji Jadranskega morja, piše časnik.

"Kot trdijo v hrvaški diplomaciji, je zamisel, da bi morali izvesti sukcesijo Jadranskega morja, sedaj prvič prelita v pisno obliko in uradno komunikacijo med Ljubljano in Zagrebom," piše Večernji list. Po navedbah hrvaškega zunanjega ministrstva je takšna interpretacija mednarodnega prava nesprejemljiva, saj ne upošteva konvencije ZN o mednarodnem pomorskem pravu, še poroča časnik.