Tiskane izdaje
Kot navaja ESČP v pregledu dela sodišča v letih 1959-2014, objavljenem maja letos, so vsaj eno kršitev človekovih pravic ugotovili v 304 primerih, v treh primerih pa sta se strani poravnali. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Spletni portal Rights Info v analizi povzetka dokumenta ESČP ugotavlja, da je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67). Najmanj kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev beležijo Španija (2), Nemčija (2), Danska (3), Irska (5) in Velika Britanija (5).
Slovenija, ki je članica ESČP od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, enako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih. V najmanj primerih pa so izgubile Danska (33 odstotkov), Švedska (41 odstotkov), Velika Britanija (59 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Švica (62 odstotkov), navaja portal.
ESČP v pregledu dela sodišča v letih 1959-2014 navaja, da so od ustanovitve odločili o približno 627.500 tožbah in sprejeli približno 18.000 sodb. Skoraj polovica sodb se nanaša na pet držav članic, in sicer Turčijo (3095), Italijo (2312), Rusijo (1604), Romunijo (1113) in Poljsko (1070).
Kot so zapisali, so v 84 odstotkih vseh obravnavanih zadev ugotovili vsaj eno kršitev. Več kot 42 odstotkov ugotovljenih kršitev se po navedbah ESČP nanaša na pravičnost in trajanje sodnih postopkov.
Nekaj sistemskih rešitev smo že uvedli
Pri varuhu človekovih pravic pravijo, da so »podatki seveda zgovorni, vendar brez poglobljene analize, zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb, ni mogoče preprosto trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami temeljnih človekovih pravic in svoboščin«.
Menijo tudi, da je očitno, da gre pri »najštevilčnejših kršitvah za sistemsko vprašanje dolgotrajnosti sodnih postopkov, ki je bilo v Sloveniji dolga leta nerešeno in je spodbudilo veliko število pritožb na ESČP«. Kot dodajajo, pa smo to vprašanje v Sloveniji sistemsko rešili s sprejetjem zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Na tej podlagi se število pritožb in sodb ESČP, ki zadevajo našo državo, pomembno znižuje, še pravijo.
Podobno so se odzvali na vrhovnem sodišču RS, kjer pravijo, da glavnino ugotovljenih kršitev predstavljajo primeri iz obdobja pred letom 2006, po tem letu (ko je bil sprejet omejeni zakon) pa je število tovrstnih primerov bistveno upadlo. Za zagotavljanje bolj učinkovitega sodnega varstva je ministrstvo za pravosodje leta 2005 začelo tudi z izvedbo projekta Lukenda, ki je povečal število sodnikov. Krajšanje povprečnega časa reševanja zadev pa pripisujejo tudi drugim procesom reorganizacije in optimizacije sodnih postopkov.
Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da so bile drug sistemski problem, ki je v zadnjih letih vodil v več obsodb, tudi neustrezne razmere v ljubljanskem zaporu. Na ministrstvu pravijo, da so to problematiko deloma že rešili z notranjimi organizacijskimi ukrepi. Letos so sprejeli tudi novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki prinaša spremembe na področju premeščanja znotraj sistema zaporov in prenovljeno pravno sredstvo za varstvo pravic zapornikov.
Celovito pa bo problem rešen šele z izgradnjo nadomestnega zapora za področje Ljubljane, na čemer ministrstvo za pravosodje že dela. Za konec leta načrtujejo organizacijske spremembe zakonodaje, pripravljajo pa tudi uvedbo enovitega sodnika prve stopnje in s tem enakomernejšo delovno obremenitev posameznih sodišč.
