Tiskane izdaje
Šoštanj - Dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič trenutne ekonomske in družbene krize ne dojema zgolj kot zapovedi k varčevanju, temveč predvsem kot izziv za preureditev naših vrednot. Tudi in morda še posebej v zvezi s kakovostjo življenja, natančneje bivanja.
Ob tednu arhitekture je pred dnevi celjski zavod za prostor Savinjske regije Metro SR v Šoštanju z uglednimi sogovorniki pripravil posvet o prenovi prostora kot generatorju razvoja. Gabrijelčič je spregovoril o tem, da pred vsakršno obnovo in gradnjo stavb potrebno zavedanje, da manjša poraba energije vpliva na celoten sistem naših vrednot. Zato se je ne bi smeli lotevati zgolj zaradi načrtovanih prihrankov energije, pač pa predvsem zaradi izboljšanja kakovosti.
Do udobja bivanja s prenovo
Ob tem je predsednik zbornice za arhitekturo in prostor Andrej Goljar opozoril, da dejansko prenova v Sloveniji ni zakonsko nadzorovano in zanjo javni interes ni predpisan. Posledice so slabo izvedene prenove, izguba kvalitetne arhitekture, tudi degradacija prostora zaradi neprimerno izbranih barv fasad in podobno.
Toni Lojen iz podjetja Lingston pa je s pomočjo ekonomskih kazalnikov prikazal, da se le s celovito prenovo povečuje udobje bivanja in učinkovitost stavbe, znižuje tveganje vlagateljev, ohranja vrednost nepremičnine in dosega multiplikativne učinke na gospodarskem področju.
Mojca Furman Oman z zavoda Metro SR je povedala, da so s posvetom prvič uspeli povezati tudi ljudi in ustanove, ki se v Savinjski regiji s prenovo strokovno ukvarjajo.
Prenova ni dovolj regulirana
A če prenova po slovenskih predpisih ni dovolj regulirana, nas po besedah Erika Potočarja z direktorata za energijo vsaj k energetski prenovi zavezujejo direktive EU. V Sloveniji kar 35 odstotkov energije porabimo za stavbe, od tega kar četrtino za njihovo ogrevanje.
Tudi je Razvojna agencija Savinjske regije že dosegla podpis Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije, Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica pa je v Trajnostno informacijsko mrežo povezovala vse udeležence na področju obnovljivih virov energije. Ena od priložnosti za prenovo je pravkar objavljen državni razpis za energijsko sanacijo stavb v višini 52 milijonov evrov.
Po mnenju drugih razpravljavcev pa je prav prenova lahko tudi priložnost za oživitev obrtništva in nova delovna mesta.Gorazd Furman Oman z zavoda je napovedal, da bodo ugotovitve s posveta oblikovali v pobudo za nov model prenove v Sloveniji, ki mora temeljiti na celovitosti prenove stavbe, na izboljšanju njene kvalitete, sodelovanju z arhitekturno stroko, kvalitetnih materialih za izvedbo prenove in na kakovostno izvedenih obrtniških delih pri prenovi stavb.
