Tiskane izdaje
Po letih graj, dveh opominih zaradi prekomernega onesnaževanja s prašnimi delci PM 10 in grožnjah z milijonskimi kaznimi je Slovenija od Evrope v letu zraka dočakala tudi pohvalo. Evropska komisija je na zadnjem obisku pred dnevi ocenila, da smo z načrti za kakovost zraka na dobri poti.
Z izjemo Ljubljane bo vlada do konca leta sprejela odloke načrtov za predvidoma šest od sedmih degradiranih območij; okrog ljubljanskega načrta se prometni in energetski resor še usklajujeta. Boljši zrak je v državi pričakovati v treh letih, neuradno pa je slovenski »paket PM 10« težak kar okrog 60 milijonov evrov.
Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Zasavje se v prašnih delcih, ki pokončajo dvanajstkrat več Slovencev kot prometne nesreče, utapljajo desetletja. Prek 60 odstotkov PM 10 v Sloveniji prispevajo individualna kurišča, sledita promet in industrija. Trojen bo tudi paket ukrepov: energetski (toplotna izolacija objektov, daljinsko ogrevanje, priključevanje na obstoječa plinovodna omrežja, na podeželju na lesno biomaso ...), prometni (prehod z osebnega na javni potniški promet, kolesarstvo, peš hoja ...), šele tretji bo t.i. gospodarski ukrep, ki mu bodo sledili mehki ukrepi ozelenitev in ozaveščanja.
Slovenija bi morala prve ukrepe sprejeti že pred sedmimi leti
Po oceni Jožeta Jurše, vodje delovnih skupin za pripravo načrtov za kakovost zraka na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), je namreč slovensko gospodarstvo v zadnjem desetletju precej vlagalo v ekologijo in zniževanje emisij, zato mu dodatnih obveznosti za zdaj ne bodo naprtili. Zasavski okoljski aktivisti so sicer mnenja, da ni vseeno, ali je prašni delec nastal pri gorenju čiste biomase ali pri sežiganju odpadkov, zaradi česar bi bilo treba najprej reševati emisije PM10 iz velikih virov onesnaženja. A MKO je prioritete postavilo drugače: ukrepov za industrijo se bo lotilo predvidoma čez tri leta, ob novelaciji obstoječih načrtov za kakovost zraka.
Dnevna mejna koncentracija PM10, to je 50 mikrogramov na kubični meter, je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu, a na omenjenih degradiranih območjih je v času kurilne sezone takih dni tudi trikrat toliko. Teroretično to pomeni, da so se ljudje v centru prestolnice lani v prahu dušili domala vsak tretji dan. Slovenija bi morala prve ukrepe sprejeti že pred sedmimi leti. Bruselj nas na »nedelo« okoljskega resorja opozarja že šest let. Najdaljšo brado ima zasavski načrt oziroma odlok, saj so se z njim ukvarjale kar tri vlade.
»Zdaj smo zadeve premaknili,« pravi Jurša. Viri financiranja oziroma konkretni zneski, ki jih bo Slovenija črpala pretežno iz podnebnega sklada in iz kohezijskih sredstev 2014-2020, podrobneje niso znani; prav tako ne prispevki lokalnih skupnosti. Jurša zagotavlja, da so ocenjeni zneski realni, skrb, da bi denarja za spodbude zmanjkalo, pa odveč: »Finančno je to res zahteven zalogaj, ki mora biti tudi uravnoteženo razporejen. A denar v te namene v državi bo.«
Med degradiranimi območji je najbolj pohitela Murska Sobota
Republiški Eko sklad bo za degradirana območja že prihodnje leto namenil devet milijonov evrov. Za program dodeljevanja nepovratnih sredstev iz sklada za podnebne spremembe za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah bo na voljo 7,5 milijona evrov, za nakup avtobusov na stisnjen zemeljski plin za javni potniški promet pa še dva milijona.
V primerjavi s pogoji dodeljevanja nepovratnih sredstev na drugih območjih za tovrstne naložbe bodo spodbude višje: znašale bodo največ 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Doslej je Sklad degradiranim območjem dodelil približno 25 odstotkov vseh nepovratnih sredstev.
Med degradiranimi območji je najbolj pohitela Murska Sobota; njen odlok o načrtu za kakovost zraka je vlada že potrdila. V Mariboru, Zagorju in Trbovljah so občinski sveti načrte že sprejeli. Trboveljčane skrbi, ker njihov odlok temelji na daljinskem ogrevanju iz Termoelektrarne, ta pa je v postopku prodaje tujcu, ki ga bo lastna ekonomija, domnevajo, skrbela bolj kot poceni ogrevanje mesta.
Jurša lahko Trboveljčanom, pravi, le ponovi zagotovila iz TET: da projekt daljinskega ogrevanja ne glede na menjavo lastnikov bo. Zagorjani so MKO zavezali z dodatnim sklepom: vzporedno z odlokom naj v postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj poskrbi tudi za zmanjševanje PM 10 iz industrijskih virov velikih onesnaževalcev.
V Ljubljani je javna obravnava o odloku končana, v Hrastniku, Kranju in Novem mestu bodo obravnave še ta mesec, v Celju pa 3. decembra.
