Tiskane izdaje
"Da Slovenija zagovarja ambiciozne cilje, je ob nedavnem obisku potrdil tudi švedski minister za okolje Andreas Carlgren," je na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedal minister Erjavec.
Stališče Slovenije skupaj z EU je, da mora ta skupni, pravno zavezujoč dogovor, ki naj bi ga sprejeli na konferenci pogodbenic okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) od 7. do 18. decembra v danskem Koebenhavnu, opredeliti dolgoročen cilj zmanjšanja emisij. "Upoštevati je treba ugotovitve Medvladnega foruma ZN za podnebne spremembe, ki opozarja na usodne posledice, če se bo planet ogrel za več kot dve stopnji Celzija glede na predindustrijsko raven," pravi Erjavec.
Dogovor, ki naj bi nasledil Kjotski protokol, mora temeljiti na načelu skupne, vendar raznolike odgovornosti ter upoštevati pravico vsake države do trajnostnega razvoja, pravi vlada.
Med pomembnejšimi cilji dogovora je zagotavljanje sredstev državam v razvoju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in za prilagajanje na negativne učinke podnebnih sprememb. "Slovenija se zavzema za vzpostavitev takega sistema, ki bo zagotavljal zadostno, predvidljivo, učinkovito in pravično financiranje omenjenih zadev," pravi vlada.
Minister je spomnil na pet stebrov akcijskega načrta s konference, ki je bila decembra 2007 na Baliju. Pri skupni viziji je stališče Slovenije, da bi morala ta vsebovati globalni cilj omejitve ogrevanja ozračja za manj kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven ter zmanjšanja emisij za razvite države in države v razvoju.
Pri blažitvi posledic podnebnih sprememb je cilj EU zaveza po 30-odstotnem zmanjšanju emisij do leta 2020 glede na leto 1990, če se bodo k enakemu zavezale tudi druge razvite države, oz. če se ne bodo, zmanjšanje emisij za 20 odstotkov do leta 2020. Slovenija meni, da morajo ukrepi temeljiti na zgodovinski odgovornosti držav za emisije in finančnih zmožnostih posameznih držav.
Glede prilagajanja na podnebne spremembe se Slovenija zavzema za določitev višine in dinamike finančne pomoči. Po Erjavčevih besedah Evropska komisija ocenjuje, da bo potrebnih od 200 do 600 milijard evrov letno, pri čemer bo treba državam v razvoju nameniti vsaj 100 milijard evrov.
Pri razvoju in prenosu tehnologij Slovenija meni, da je treba te zelene tehnologije prenesti tudi v države v razvoju, saj da brez njihovega sodelovanja globalnih ciljev ne bo mogoče doseči.
Glede financiranja in investicij se Slovenija zavzema za pravično delitev bremen, in sicer na podlagi zmožnosti plačevanja in preteklih izpustov. Erjavec je sicer izrazil obžalovanje, da finančni ministri EU na nedavnem srečanju v Luxembourgu niso dosegli dogovora o delitvi bremen znotraj EU.
Rop s strani vlade imenovan za podpredsednika v upravnem odboru Evropske investicijske banke
Vlada je danes poslanca SD in nekdanjega premiera Antona Ropa imenovala za podpredsednika v upravnem odboru Evropske investicijske banke (EIB). Vlada ugotavlja, da je Rop v okviru svojih preteklih zadolžitev dobro spoznal področja delovanja EIB in da izkazuje ustrezne vodstvene sposobnosti, ki jih terja takšno delovno mesto.
Kot pojasnjujejo na vladi, ima Slovenija kot članica in delničarka banke pravico in dolžnost imenovati in predlagati v imenovanje predstavnike v organih EIB. Banko po statutu upravljajo in vodijo svet guvernerjev, svet direktorjev in upravni odbor.
Slovenija je v okviru EIB članica neformalne konstituence, ki jo sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. Države, ki imajo v organih upravljanja EIB stalni mesti guvernerja in direktorja, so konec leta 2006 sklenile dogovor o delitvi in rotaciji na drugih mestih v organih upravljanja, med drugim tudi za mesto podpredsednika banke.
V EIB so STA pojasnili, da je na položaju podpredsednice, ki je pristojna za omenjene države, od avgusta 2007 Poljakinja Marta Gajecka, ki ima v skladu s statutom šestletni mandat. Gajecka je nasledila Čeha Ivana Pilipa, prvega podpredsednika EIB iz držav, ki so v povezavo vstopile 1. maja. Pilip je triletni mandat nastopil junija 2004.
Kot poudarjajo na vladi, Sloveniji po sporazumu med državami iz konstituence za obdobje treh let od avgusta 2010 pripada mesto podpredsednika banke, ki je član upravnega odbora. Po sporazumu skupine držav in Statutu EIB Slovenija v medsebojnem soglasju držav neformalne skupine podpredsednika predlaga, na predlog sveta direktorjevi pa ga imenuje svet guvernerjev, ki ga sestavljajo ministri - navadno finančni - držav članic EU.
Upravni odbor skrbi za tekoče poslovanje banke pod vodstvom predsednika in nadzorom sveta direktorjev. Pripravlja sklepe sveta direktorjev, zlasti glede najemanja posojil ter odobravanja posojil in jamstev ter zagotavlja izvajanje teh sklepov.
Po poročanju medijev naj bi Rop že v torek opravil pogovor s predsednikom EIB Philippom Maystadtom, postopek imenovanja pa naj bi trajal pol leta. V upravnem odboru EIB je poleg Maystadta še osem podpredsednikov, ki jih imenuje svet guvernerjev za obdobje šestih let z možnostjo vnovičnega imenovanja.
EIB je bila ustanovljena leta 1958 kot "hišna banka" EU, Slovenija pa je njena članica od vstopa v unijo. Njena poglavitna naloga je spodbujanje uravnoteženega razvoja ter gospodarske in socialne kohezije EU. Finančna in gospodarska kriza je še okrepila zasledovanje ciljev kohezijske politike in konvergence v okviru EIB.
Poslanca SD Antona Ropa, ki je med drugim tudi predsednik odbora za finance in monetarno politiko, bo v poslanskih klopeh zamenjal Janez Kikelj.
Rop je bil od leta 2002 do leta 2004 predsednik vlade, pred tem pa je dve leti opravljal funkcijo ministra za finance. Od leta 1996 do leta 2000 je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. V letih od 1993-1996 je bil državni sekretar v takratnem ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, kjer je delal na področju privatizacije in regionalnega razvoja.
Vlada zadovoljna z dogovorom s sindikati javnega sektorja, Štrukelj manj
Vlada je danes potrdila predlog aneksa h kolektivni pogodbi in predlog dogovora o ukrepih za odpravo pomanjkljivosti plačnega sistema. Pooblastila je ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs in ministra za finance Franca Križaniča, da prihodnjo sredo podpišeta oba dokumenta.
"Upamo, da bo v sredo aneks in dogovor podpisalo 15 reprezentativnih sindikatov štirih različnih dejavnosti, kar bi zadoščalo za veljavnost dokumenta. V tem primeru bi vlada že v četrtek določila dopolnila interventnega zakona in jih vložila v parlamentarno proceduro," je napovedala Pavlinič Krebsova.
V novem plačnem sistemu so jo delovna mesta s področij znanosti, raziskovanja in visokega šolstva "zelo slabo odnesli", pa je ponedeljkov dogovor o plačah komentiral predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Sistem je po njegovo sproduciral obratne učinke, kot jih je napovedal prejšnji minister za javno upravo Gregor Virant, tj. da bo sistem stimuliral vrhunske strokovnjake. Kader s srednješolsko izobrazbo se je namreč v povprečju približal delovnim mestom z zahtevano 7., 8. in 9. stopnjo izobrazbe.
