Tiskane izdaje
Bruselj - Ob tem, ko se v Bruslju osredotočajo na zagon nove regionalne politike, kaže, da Sloveniji letos prvič ne bo uspelo počrpati vseh evropskih sredstev, ki so ji na voljo. Verjetno bo tako izgubila več deset milijonov evrov, so opozorili sodelujoči na letošnjem Evropskem tednu regij in mest, ki se je v Bruslju zaključil v četrtek.
V Bruslju vlada velika zaskrbljenost, da Sloveniji ne bo uspelo počrpati vseh kohezijskih sredstev, ki so ji na voljo v iztekajoči se finančni perspektivi. Kaže namreč, da rezervni projekti ne bodo mogli nadomestiti prvotno načrtovanih, ki pa jih ni mogoče pravočasno realizirati, in da bo Slovenija po neuradnih podatkih izgubila več deset milijonov evrov kohezijskih sredstev in sredstev iz evropskega sklad za regionalni razvoj.
Kot zagotavljajo predstavniki Slovenije v EU, se v državi zavedajo problema in iščejo rešitve. Z nekaj projekti bi se dalo še zagotoviti, da bi Slovenija počrpala vsa sredstva. Problem pa je črpanje 27 milijonov evrov za škofjeloško obvoznico, saj se že več kot leto dni zapleta pri iskanju izvajalca za dokončanje del. Po odločitvi delničarjev Aerodroma Ljubljana, da letališče ne bo šlo v gradnjo novega terminala, pa ostaja še 17 milijonov evrov.
Sloveniji na voljo 4,2 milijarde evrov
Za počrpanje vseh sredstev bi sicer še vedno lahko poskrbeli projekti na področju preskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. Srž problema pa naj bi bili predvsem slabo pripravljeni projekti na področju vodne in prometne infrastrukture. Težave so tudi v pripravi prostorskih načrtov in v izvedbi javnih naročil.
Sloveniji je sicer v iztekajočem se večletnem finančnem obdobju 2007 - 2013 iz različnih evropskih skladov na voljo 4,2 milijarde evrov. V novem obdobju 2014 - 2020 pa bodo ta sredstva manjša. V iztekajočem se obdobju je bila namreč kot celotna država uvrščena med regije, katerih BDP je nižji 75 odstotkov povprečja EU, in je bila zato upravičena do več sredstev, saj je cilj kohezijske politike izravnavati neenakosti.
V novem obdobju se Slovenija deli na dve kohezijski regiji, in sicer na slabše razvito vzhodno in bolje razvito zahodno regijo. Prva bo imela na voljo 1,26 milijarde evrov, druga pa 860 milijonov evrov sredstev strukturnih skladov. Za področje prometne in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije pa bo iz kohezijskega sklada celotni Sloveniji na voljo milijarda evrov.
EU je opredelila 11 prioritet
Z novo, reprogramirano kohezijsko politiko, ki je v pripravi, naj bi se pogoji pri dodeljevanju evropskih sredstev precej spremenili. Vsaka država bo morala pripraviti nacionalno strategijo, kam je smotrno vlagati evropska sredstva, ki so ji na voljo. Države so sedaj v postopku sprejemanja te strategije, do konca leta 2016 pa morajo sprejeti tudi strateške plane za transport in okolje, da bodo lahko nadaljevanje s črpanjem sredstev.
EU je opredelila 11 prioritet, iz katerih mora izbrati Slovenija, to so raziskave in razvoj, informacijska tehnologija, mala in srednje velika podjetja, nizkoogljična družba, boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja, trajnostna mobilnost, spodbujanje zaposlovanja, izobraževanje, boj proti revščini in krepitev sposobnosti javnih institucij. Vsaka regija pa mora imeti vizijo, kje ima konkurenčne prednosti in na katero področje bo osredotočila investicije.
Poleg tega je Evropska komisija pregledala stanje v vsaki državi članici in jih opozorila, kaj morajo urediti, da bodo lahko uspešne. V Sloveniji so potrebni konsolidacija javnih financ z uravnoteženjem proračuna, pokojninska reforma, uskladitev trga dela, zagotovitev pravne varnosti in vzpostavitev dobrega okolja za delovanje malih in srednje velikih podjetij.
V preteklem obdobju se je vlagalo predvsem v infrastrukturo
Prav mala in srednje velika podjetja evropski komisar za regionalni razvoj Johnnes Hahn posebej izpostavlja kot ključ za gospodarsko rast in zaposlovanje. V EU je namreč 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij ter če bi vsako izmed njih odprlo le eno dodatno delovno mesto, bi že v dobršni meri rešili problem 27 milijonov brezposelnih. To naj bi dosegli tako, da bi bistveno povečali število garancij in kreditov, ki bi omogočali investiranje podjetij v razvojne potenciale.
V preteklem obdobju se je vlagalo predvsem v infrastrukturo, torej v hardware, kot se je po računalniško izrazil Hahn, v novem obdobju pa je potrebno investiranje v software, v programe, ki bodo ustvarjali delovna mesta. Zato je potrebno podpreti mala in srednje velika podjetja, ki ustvarjajo vzdržne službe, je izpostavil.
Predsednik Odbora regij Ramon Luis Valcarcel pričakuje, da bo reformirana kohezijska politika v najkrajšem možnem času zagotovila učinkovite instrumente, ki bodo podprli gospodarsko okrevanje in spodbudili zaposlovanje. Regije in lokalne oblasti tekmujejo s časom, da bi v prihodnjem letu zagotovile začetek izvajanja naložbenih načrtov za obdobje 2014-2020.
Letošnji, 11. Evropi teden regij in mest - Open Days, je tako pomenil predvsem priložnost za izmenjavo najboljših idej med več kot 5500 sodelujočimi akterji regionalne politike, da bi naslednja generacija naložb v okviru evropske regionalne politike vrnila Evropo na pot gospodarske rasti, ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja konkurenčnosti.
