Tiskane izdaje
V evropski komisiji so glede tega še skopi z uradnimi informacijami, čeprav naj bi koordinirali ukrepe. Njen predsednik Jean-Claude Juncker je po pogovoru s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem sporočil, da je zavezan solidarnosti s Slovenijo. V Ljubljano bo že jutri pripotoval evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Dotlej naj bi bili v Ljubljani pripravljeni uradni prošnji. »Za Slovenijo je čas bistvenega pomena. Potrebujemo hitro pomoč EU,« je po bruseljskih pogovorih povedal Pahor. Slovenija da ne bi smela oklevati s prošnjama.
Večje število policistov iz drugih članic naj bi bili razmeščene v kratkem času, menda že v roku tedna dni Evropska ureditev sicer predvideva napotitev enot za hitre mejne intervencije, ko je meja članice pod izrednim pritiskom. Za pomoč mora članica zaprositi pri agenciji za meje Frontex, nato so sproženi postopki, v katerih je predvidena tudi analiza razmer. Doslej je bil mehanizem uporabljen le enkrat, leta 2010 v Grčiji. Policijska pomoč Sloveniji naj ne bi potekala v okviru tega mehanizma, marveč bi bila hitreje urejena »ad hoc«, z dvostranskimi rešitvami s članicami.
Članice lahko dobijo še kadrovsko in materialno pomoč. Preobremenjenim članicam je na voljo mehanizem civilne zaščite, ki zagotavlja pomoč v osebju, zatočiščih, zdravstvenih pripomočkih. Letos je bil aktiviran za pomoč Madžarski in Srbiji. Članicam je zagotovljena pomoč za nujne primere na področju azila, meje in priseljevanja. Iz njega je, denimo, Italija letos dobila devetnajst milijonov evrov. V okviru rednega proračunskega financiranja je Slovenija za migracije in meje vnaprej prejela štiri milijone evrov.
Nadaljnja pomoč je zagotovljena državam, ki so na neposrednem udaru, s premeščanjem prosilcev za azil. Po dveh shemah, sprejetih na ravni EU, naj bi v dveh letih preselili 160.000 beguncev. Sistem je sicer namenjen vsem članicam, ki bi se znašle v stisku, a priprave za premeščanje in vzpostavitev centrov za obravnavo beguncev (hot spoti) potekajo le v Italiji in Grčiji. Glede premeščanja beguncev iz obeh držav se zatika, saj članice ponujajo sprejem le v skromnem obsegu. Slovenije tak sistem reševanja vprašanja beguncev na njenih tleh ne zanima.
»Strateški cilj Slovenije je, da v državi trajneje ostane toliko beguncev, kot smo jih sposobni preskrbeti,« je povedal Pahor. Pri doseganju cilja pričakuje razumevanje sosed. Glede hitre in neposredne pomoči EU Slovenije je zmerni optimist. Sama napotitev vojske na mejo bo v njegovih očeh veliko znamenje ne samo za urejanje razmer na slovensko-hrvaški meji, marveč tudi v širši balkanski regiji. V Bruslju so se neuradno slišala zagotovila, da Nemčija in Avstrija »do nadaljnjega« ne bosta zaprli meji in bosta omogočali pretok beguncev.
