Tiskane izdaje
Bruselj – Evropski parlament Hrvaško in Slovenijo poziva k rešitvi dvostranskih problemov, in sicer "v ozračju dobrososedskih odnosov in medsebojnega spoštovanja". To izhaja iz predloga zadnjega poročila o širitvi, ki ga je na zasedanju v Bruslju vendarle potrdil odbor za zunanje zadeve, medtem ko bo celotni parlament o njem glasoval na enem od prihodnjih plenarnih zasedanj.
Odbor je poziv v besedilo, katerega osnutek je pripravil parlamentov poročevalec za širitvena vprašanja in odborov šef, nemški konservativni poslanec Elmar Brok, vnesel na novo, z izglasovanjem dopolnila dveh socialističnih poslancev, Avstrijca Hannesa Swobode in Nizozemca Jana Marinusa Wiersme.
To pa v dokumentu ni edini poziv slovenski sosedi glede regionalnega sodelovanja: v poročilu poslanci sicer ugotavljajo, da je Hrvaška dosegla napredek na področju regionalnega sodelovanja tako glede odnosov s sosedami kot glede regionalnih pobud, še vedno pa je potreben "velik napor" za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, zlasti tistih, ki so povezana z vprašanji meje in lastnine.
Pozivi tudi Turčiji in Makedoniji
Ob Hrvaški poročilo zajema še Turčijo in tudi druge balkanske države, med njimi Makedonijo, ki je decembra dobila status kandidatke za EU. Poslanci odpirajo vprašanje njenega imena in državo pozivajo, naj na konstruktiven in prožen način skupaj z Grčijo poišče za obe strani sprejemljivo rešitev. Problem imena sicer ne predstavlja ovire nadaljnji integraciji Makedonije, sledeč predlogu menijo poslanci. EU namreč državo pozna kot nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ali na kratko v angleški kratici FYROM, čeprav jo dve članici, tudi Slovenija, ter nekaj držav priznava pod ustavnim imenom.
V tretje gre rado
Odbor je predlog širitvenega poročila sicer danes sprejel šele v tretjem poskusu, potem ko mu novembra in decembra to ni uspelo - zapletlo se je pri možni alternativi za polnopravno članstvo za kandidatke. Zadeva je bila rešena kompromisno: ob poudarjenem pogojevanju in absorbcijski sposobnosti EU parlament poziva Evropsko komisijo, da do konca letošnjega leta pripravi poročilo o konceptu absorbcijske sposobnosti ter ga upošteva v nadaljnjem urniku pristopnega procesa.
Ob tem je v predlogu še zapisano, da zastoj v ratifikaciji ustavne pogodbe EU preprečuje krepitev absorbcijske sposobnosti, članice pa parlament opozarja, da morajo pred končno odločitvijo o katerikoli novi članici zagotoviti primerne proračunske vire za ustrezno financiranje unijinih politik.
