“Slovenska diplomacija ne molči”

Ljubljana – Slovensko zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost danes poudarilo, da "slovenska diplomacija glede razmejitev na Jadranu nikakor ne molči". Glede tega so opravili več pogovorov, zunanji minister Dimitrij Rupel pa je poslal pismo italijanskemu kolegu Gianfrancu Finiju. Pri tem MZZ odločno in jasno uveljavlja stališče, da ima Slovenija teritorialni dostop do odprtega morja in torej svoj epikontinentalni pas, kakor tudi pravico do razglasitve zaščitnih con.

"Tudi v zadnjih dveh tednih je bilo opravljenih več pogovorov z odpravnikoma poslov Hrvaške in Italije," saj sta veleposlanika na dopustu. "Ustrezni pogovori so bili opravljeni tudi v Zagrebu in Rimu, predan je bil 'aide memoire', zunanji minister Rupel pa je poslal pismo italijanskemu kolegu in podpredsedniku vlade Finiju," je zapisalo MZZ v sporočilu za javnost.

MZZ dodaja, da “veljavnih razmejitev, četudi tehnične narave, ni brez udeležbe vseh obalnih držav.” "Konvencija Združenih narodov o pravu morja (UNCLOS - 1982) je glede potrebe sodelovanja še posebno jasna, ko gre za pol zaprta morja", navaja MZZ. Poudarja še, da bo Slovenija za zaščito svojih interesov izkoristila vsa sredstva, ki so ji na razpolago na podlagi njenega in mednarodnega prava. Pri tem je tudi pomembno, da v zaščito slovenskega nacionalnega interesa presegamo vsa ozka strankarska gledanja, še navaja MZZ.

Slovenija ni bila vključena v pogovore

V Sloveniji je minule dni sprožila polemike vest, da je hrvaška vlada na seji 4. avgusta sprejela sklep o sprejetju besedila dogovora z italijansko vlado o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu na Jadranskem morju, Slovenija pa v ta dogovor oziroma pogovore ni bila vključena.

Na italijanskem zunanjem ministrstvu so minuli petek zatrdili, da se pogajanja z Zagrebom nanašajo le na določene točke epikontinentalnega pasu in ne na celo območje pasu. Šlo naj bi za območja, ki so južno od Slovenije, torej naj ne bi v nikakršni meri vplivala na potek slovenske morske meje. Ponovili so še obljubo, da se bodo še naprej izogibali potezam, ki bi lahko škodovale Sloveniji.

Tudi Zagreb je zatrdil, da gre le za tehnično določitev podrobnosti sporazuma, ki sta ga sklenili SFRJ in Italija leta 1968 in da "ne prejudicira reševanja demarkacije in razmejitve med Hrvaško in Slovenijo".

MZZ je takrat poudarilo, da je Slovenija že leta 2003 uveljavila nasledstvo sporazuma med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu in da že nekaj let spremlja prizadevanja Hrvaške, da postane naslednica v tem sporazumu. V tem okviru ji je Italija že dala jasna zagotovila, da ne bo sklepala dogovorov s tretjimi državami, ki bi bili v škodo Slovenije. V pogovorih z Italijo in Hrvaško, od katerih so nekateri potekali tudi v prisotnosti Evropske komisije, pa je bilo uveljavljeno načelo, da se vsi dogovori o vprašanjih, ki zadevajo Jadransko morje, vodijo z vključitvijo vseh obalnih držav Jadrana, so še minuli petek sporočili z MZZ.