Slovenska Istra in Kras nadpovprečna

Koper - Vlada Republike Slovenije je obiskala Slovensko Istro in Kras. Člani vlade so delovni obisk izkoristili za srečanja s predstavniki gospodarskega, političnega in družbenega življenja v Slovenski Istri in Krasu.

Kot je ob izteku obiska dejal slovenski premier Janez Janša, sta Slovenska Istra in Kras statistična regija, ki po razvojnih kazalcih pozitivno odstopa od slovenskega povprečja in ima dobre razvojne perspektive, če bo izkoristila vse svoje potenciale. Največji razvojni zagon za regijo po Janševih besedah predstavlja Univerza na Primorskem, ki se mora še dodatno razširiti in okrepiti, pa tudi Luka Koper s svojim prihodnjim razvojem. V regiji je nekaj centrov, ki bodo generatorji razvoja v prihodnosti, pravi Janša. Ponekod bo treba potenciale še razvijati, ponekod pa rešiti še nekaj odprtih problemov.

Luka Koper pomembna tudi za razvoj drugih panog

Tudi zato so se predstavniki vlade sestali z vodstvom Luke Koper. Vprašanje Luke Koper namreč ni le vprašanje razvojne perspektive regije, temveč vprašanje razvoja številnih panog po vsej Sloveniji. V zvezi s tem pa je Janša še dejal, da bo vlada že na četrtkovi seji obravnavala uredbo o lokacijskem načrtu za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača - Koper, ki je tesno povezana z razvojem koprske luke.

Kar pa se se tiče morebitne širitve luke in nasprotovanja tamkajšnjih krajanov, pa Janša pravi, da bo treba najti rešitev, ki bo omogočila nadaljnji razvoj luke, hkrati pa bo vpeta v trajnosti razvoj.
Na srečanju z vodstvom koprske luke so se sicer pogovarjali o celotni razvojni perspektivi luke. Vodstvo je vladi predstavilo svoje strateške usmeritve, ki so po Janševih besedah zelo pozitivne.

Premier pa je kot najbolj problematično izpostavil vprašanje infrastrukture, ki je sicer tudi problem celotne države. Tudi projekt izgradnje drugega tira je po Janševih besedah zahteven gradbeni projekt, za katerega bodo potrebovali približno 700 milijonov evrov. Kdaj bo drugi tir dejansko zgrajen, je torej odvisno predvsem od zasebnih sredstev za financiranje.

Prometni minister o morebitnih dodatnih davkih

Prometni minister Janez Božič je obiskal Splošno plovbo Portorož, kjer je v pogovoru z vodstvom izpostavil tudi vprašanje uvedbe davka na tonažo. Kot je dejal Božič na novinarski konferenci, je vlada dokument že pripravila in je trenutno v medresorskem usklajevanju ter bo predvidoma potrjen še letos. Na pogovorih v Luki Koper pa je zagotovil, da se na področju izgrajevanja infrastrukture že odvijajo aktivnosti, za katere je trenutno zagotovljenih sedem milijard tolarjev.

Trenutno se sicer končuje prva povezava petega avtocestnega koridorja proti Italiji, ki naj bi bila po Božičevih besedah končana do septembra. Poudaril je še, da je Slovenija pri gradnji prehitela Italijo, ki naj bi za gradnjo avtoceste do mejnega prehoda Škofije potrebovala še dve leti. Poleg tega tečejo priprave na gradnjo hitre ceste Koper-Izola. Pred Pretorsko palačo, kjer je potekala novinarska konferenca, je sicer protestirala manjša skupina ljudi iz civilne iniciative, ki gradnji hitre ceste nasprotuje. V zvezi s protestom je Božič zagotovil, da bo gradnja potekala varno in ne bo povzročala poškodb objektov.

Tudi s predstavniki italijanske manjšine

Janša se je sestal tudi s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki so mu predstavili težave, s katerimi se soočajo pripadniki italijanske manjšine. Kot je po srečanju dejal Janša, je bil pogovor koristen in konstruktiven, premier pa je napovedal konkretno reševanje težav italijanske manjšine po posameznih ministrskih resorjih. Tako naj bi se že ta mesec predstavniki italijanske skupnosti sestali z nekaterimi ministri in se poskusili dogovoriti glede nekaterih odprtih vprašanj.

Kot je še dejal Janša, so se pogovarjali o statusu in položaju italijanske skupnosti v Sloveniji. Sam je ponovil stališče, ki ga vlada zastopa od samega začetka mandata, in sicer da se bodo trudila za izboljšanje položaja italijanske manjšine. Glede na to, da je bil čas današnjega sestanka omejen, pravi Janša, se bodo pripadniki italijanske narodnosti sestali še z nekaterimi drugimi ministri, ki lahko konkretno pomagajo pri reševanju nekaterih problemov. Tako naj bi se med drugim dogovorili glede programov čezmejnega sodelovanja in uporabi sredstev iz evropskih skladov.

Predsednik obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Silvano Sau pa je v ospredje postavil vprašanje sožitja in nestrpnosti, ki ga italijanska skupnost doživlja v zadnjem času, tudi zaradi napačnih potez vlade. Najbolj problematična so še vprašanja kulture in gospodarstva. Posebej je izpostavil tudi problematičnost vladnega predloga zakona o RTV, ki pomeni zmanjšanje pravic, ki jih ima italijanska narodnost.

Zagotovili pomoč Lipici

Ministrici za kmetijstvo Marija Lukačič, ministru za kulturo dr. Vasko Simoniti in ministru za okolje in prostor Janez Podobnik je Rajko Vojtkovszky v Lipici predstavil zavod in problematiko, pri čemer so v ospredju finance. Minister Simoniti je med drugim zagotovil, da se bodo potrudili in za Lipico, poleg proračunskih 200 našli dodatnih 253 milijonov tolarjev, minister Podobnik pa, da bodo v njegovem ministrstvu storili vse, da se čim prej sprejme usklajen državni lokacijski načrt, ki bi moral biti narejen že pred osmimi leti, leto za tem, ko je postala Lipica državna last.

V torek je bil podpisan sklep o nakazilu 100 milijonov tolarjev iz proračuna na račun kobilarne Lipica. To pomeni, da bodo zaposleni dobili plače, začelo pa se bo tudi poplačilo upnikov, ki jim kobilarna dolguje okrog 120 milijonov tolarjev. Vlada je imenovala tudi novi svet zavoda, vendar sklepa z imeni članov sveta v Lipico doslej niso dobili.

Minister Drobnič v Tomosu

V Tomosu se je minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič seznanil z aktualno problematiko ter na kratko z načrti korporacije Hidria. Po napovedani prekinitvi sodelovanja z Ikeo, se v Tomosu pripravljajo na prestrukturiranje, da bi čim več od 108 delavcev, ki delajo na pohištvenem programu, dobilo delo pri proizvodnji motociklov. Gostitelji so ministru predstavili Hidrijino invalidsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2003 in ima 139 zaposlenih, od tega 40 odstotkov invalidov.

Primorska univerza - nova kvaliteta

Predsednik vlade je skupaj z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Juretom Zupanom obiskal Univerzo na Primorskem (UP). Premier je zagotovil, da se bo država še bolje organizirala in pomagala univerzi pri pridobivanju sredstev iz evropskih strukturnih skladov, obenem pa tudi preučila možnosti za podelitev državnih jamstev pri pridobivanju kreditov za rešitev infrastrukturnih (predvsem prostorskih) problemov univerze.

Predsednik vlade je še poudaril, da je ustanovitev Univerze na Primorskem dober in velik projekt za državo in primorsko regijo, ki bo, sploh po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, prinesel novo kvaliteto na področju razvoja družbe znanja. Dodal je, da je znanje največji kapital naše mlade države ter da je zelo pomembno, da na vseh ravneh ustvarjamo pogoje za pridobitev in širitev znanja.

Pri akreditaciji študijskih programov bo ministrstvo dajalo prioriteto fakultetam z dobrimi programi, s kakovostnim pedagoškim kadrom, zavedajoč se, da je za kakovostno izvedbo programov pomembna tudi opremljenost fakultet. Temeljni cilj pa je zagotoviti kakovostne in zaposljive kadre v slovenskem gospodarstvu in ne nazadnje tudi državi, so zapisali v sporočilu za javnost ministrstva za visoko šolstvo.

Zupan z upravi Droge Kolinska

Minister Zupan je dopoldne obiskal tudi Fakulteto za pomorstvo in promet v Portorožu, zatem pa še Drogo Kolinsko ter Primorski inštitut za naravoslovno-tehnične vede. Zupan se je z vodstvom Droge Kolinska pogovarjal o sodelovanju podjetij z inštituti in univerzami. Direktor je izrazil naklonjenost temu sodelovanju, največ možnosti vidi v sodelovanju na področjih robotike in elektroindustrije zaradi optimalizacije proizvodnje, sicer pa tudi na področjih farmacije, medicine itd. V podjetju podpirajo tudi mlade raziskovalce, za katere del sredstev namenja tudi ministrstvo za visoko šolstvo, so še zapisali v sporočilu za javnost ministrstva.

Izolsko bolnišnico bodo vendarle dokončali

Minister za zdravje Andrej Bručan je ob obisku izolske bolnišnice ugotovil, da so dolgovi tisti, ki jo pestijo. Poudaril pa je tudi nujnost organiziranja urgentne službe. Med pogovori z osebjem bolnišnice je minister omenil dodatek k dodatnemu zdravstvenemu zavarovanju, ki bo namenjen pokritju oskrbe tistih, ki dejansko niso bolni, a niso zmožni samooskrbe.

Bručan je govoril tudi o visoki izgubi slovenskih bolnišnic, ki znaša približno 11 milijard tolarjev. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je letos izguba izolske bolnišnice veliko manjša, a je kumulativni dolg po njegovih besedah še vedno visok. Problem dolgov bodo po ministrovih besedah rešili s konvergenčnimi programi, kjer bo ministrstvo nase prevzelo breme dolgov, hkrati pa tekočega poslovanja bolnišnice ne bodo več bremenile obresti. Težava pa ostajajo zaostala plačila računov oziroma obveznosti bolnišnice. Direktor izolske bolnišnice Mirko Miklavčič je izrazil zadovoljstvo ob obisku ministra in napovedal, da bodo z odprodajo viška premoženja dokončali bolnišnico, ki jo gradijo že 30 let.

Podobnik obiskal Soline

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je obiskal Sečoveljske soline. Po predstavitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline je vodstvo družbe Soline ministra za okolje in prostor seznanilo z rezultati vlaganj v ohranjanje in razvoj Sečoveljskih solin. Ob tem so ministru za okolje in prostor predstavili načrte za prihodnost, priložnosti v okviru programov za ohranjanje okolja na ravni Evropske unije ter zamisli o umestitvi Krajinskega parka Sečoveljske soline pod zaščito Unesca. Podobnik je dosedanja prizadevanja in rezultate v krajinskem parku pozitivno ocenil.

Direktor družbe Soline, Alojz Jurjec, je temu dodal, da so Sečoveljske soline dragocen del kulturne in naravne dediščine naše države. “Pomembna je skrb za njihovo ohranitev in razvoj, čemur namenjamo veliko pozornosti. Z zadovoljstvom ugotavljam, da ima Ministrstvo za okolje in prostor, vključujoč ministra osebno, posluh za svetlo prihodnost tega edinstvenega dela Slovenije,” je še povedal Jurjec.

Zver za gradnjo ene same šole

Minister za šolstvo in šport Milan Zver se je z vodstvom koprske občine pogovarjal o načrtovani gradnji ene osnovne šole v Kopru, ki naj bi nadomestila osnovni šoli Pinka Tomažiča in Janka Premrla - Vojka. Zver je na novinarski konferenci poudaril, da vlada podpira gradnjo ene same šole, saj naj bi bila to zaradi prostorske stiske edina možnost. Znano je sicer, da krajani gradnji ene šole nasprotujejo in v primeru takšne odločitve napovedujejo referendum.

Podpise za referendum so nasprotniki gradnje velike mestne šole na Bonifiki začeli zbirati 14. marca. Po njihovem mnenju občina potrebuje dve šoli na različnih lokacijah. Tako naj bi bili otroci bolj varni, saj je ena teh šol, OŠ Janka Premrla Vojka v mestnem središču, ki je zaprto za promet. Drugo šolo bi občani želeli v Prisojah, kjer gradijo nove stanovanjske bloke, a bi v šolo, če bi jo zgradili v prihodnjih letih, lahko vpisali le en razred otrok. V Prisoje naj bi se v prihodnjih letih priselilo veliko družin z otroki. Tem bi bila šola veliko bližje, kot da bi hodili v nekaj kilometrov oddaljeno šolo v centru mesta. Verjamejo, da bi bila gradnja ene velike šole dražja od obnove obstoječe šole Janka Premrla Vojka in gradnje nove šole v Prisojah. Pri tem se sklicujejo na izračune županove komisije Mestne občine Koper iz leta 2003. Investicijski program za gradnjo ene velike šole, ki so ga pripravili na Mestni občini Koper, predvideva za 3,9 milijarde tolarjev stroškov.

Po mnenju predstavnikov Mestne občine Koper je to v nasprotju z normativi, ki jih predlaga ministrstvo za šolstvo in po katerih bi naj devetletke imele optimalno po tri oddelke. Po njihovem je nemogoče obnoviti obstoječo šolo Janka Premrla Vojka, ker z obstoječimi 2755 kvadratnimi metri šolskih površin in 827 kvadratnimi metri telovadnice ne ustreza normativom ministrstva, ki nalagajo vsaj 3391 kvadratnih metrov šolskih prostorov in vsaj 2150 kvadratnih metrov telovadnice. Bistvene širitve obstoječih prostorov, prostorske študije, s katerimi razpolagajo na koprski mestni občini, niso predvidene, ker v mestnem središču za takšne posege ni dovolj prostora, zagotavljajo predstavniki občine.

Neznanci so se neslano pošalili

Kot je sporočila koprska policija, so policisti v torek okoli 20. ure prejeli anonimno obvestilo, da je na regionalnem RTV centru podtaknjeno eksplozivno telo. Tam je premier Janez Janša nastopil kot gost oddaje Halo, izzvani ste. Kasneje so policisti ugotovili, da je šlo za lažni alarm, identiteto klicatelja pa še preverjajo.